Izobraževanje

Kaj lahko obljubimo študentom računalništva? Med študijem vam prav gotovo ne bo dolgčas. Ste se že vprašali, kako delujejo zasloni, občutljivi na dotik in kako bi se za malo denarja naredilo takšnega v velikosti (in obliki) mize? Bi vas zanimalo poskusiti povezati senzorsko obleko, ki zajema človekove gibe, z robotom, ki bi jih ponavljal v sosednji sobi (stavbi, mestu, državi)? Vas morda bolj kot male humanoidne igrače zanimajo pravi, veliki, industrijski roboti? Na vajah programirati igre, ki jih boste potem objavili na AppStoreu?

Računalništvo se razvija hitreje kot katerakoli druga veda ali tehnologija. Zato se izobraževanje ne konča z diplomo: takrat se šele zares začne, konča pa nikoli.

Lahko kateri računalnikar reče, da danes dela iste stvari in na enak način kot pred tremi leti? Oni, ki je še lani mislil, da bo vse življenje pisal programe za ms Windows, letos sestavlja spletne aplikacije, ki tečejo na Googleovem ali Amazonovem oblaku. Jutri pa se bo morda izuril za iPade ali za tisto, kar jim bo sledilo. Ta, ki je še prejšnji mesec programiral interaktivne vsebine na dvdjih, je te reči že malo pozabil, saj jih je izrinil Blu-ray. Tisti, ki je še pred kratkim razvijal igre za igralne konzole, ki so se zdele (in so tudi bile) višek tehnike, je predvčerajšnjim (končno!) dobil Microsoftov Kinect; Sony in Nintendo medtem že razmišljata, s čim ga izpodriniti. Znanec iz sosednje firme je ob slovesu od Symbiana odložil svoj lanski telefon na spodnjo polico omare v kotu: poslej bo specializiran za Android – dokler se pojutrišnjem ne pojavi kaj še boljšega.