Darian Tomašević je doktorski študent na FRI in član Laboratorija za računalniški vid. Raziskovalno se ukvarja z uporabo globokih generativnih modelov za ustvarjanje biometričnih podatkov, ki ne kršijo zasebnosti resničnih oseb, pod mentorstvom prof. dr. Petra Peera. Na Dnevu fakultete 2023 je za svoje delo na področju biometrije prejel Fakultetno Prešernovo nagrado za članek Generiranje slik oči z globokimi generativnimi modeli.

Z Darianom smo se pogovarjali o njegovem raziskovalnem delu in izkušnjah z doktorskim študijem.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?

Moja želja za nadaljevanje študija na tretji stopnji je dozorela postopoma tekom magistrskega študija. Po opravljenem diplomskem študiju sem namreč med Erasmus+ izmenjavo sodeloval z raziskovalci z Univerze Utrecht. Skupno sodelovanje z Laboratorijem za grafiko in multimedijo je vodilo do moje prve znanstvene publikacije na temo pridobivanja informacij iz glasbe. Po vrnitvi z izmenjave sem sodeloval tudi v sklopu Laboratorija za računalniški vid na raziskovalnem projektu, kjer smo se ukvarjali z rekonstrukcijo superkvadrikov iz slik. Pod mentorstvom prof. dr. Petra Peera sem v sklopu Laboratorija za računalniški vid tudi izdelal magistrsko nalogo, ki temelji na generiranju sintetičnih slik oči, in posledično tudi prvo znanstveno publikacijo na področju biometrije. Tekom študija in skozi vse izkušnje mi je raziskovalno delo postalo vedno bližje, kar je vodilo v mojo odločitev za doktorski študij.

Kaj je tvoje raziskovalno področje? 

Področje, s katerim se raziskovalno ukvarjam, temelji na slikovni biometriji in računalniškem vidu.

S čim se trenutno ukvarjaš?

Trenutno se ukvarjam z uporabo globokih generativnih modelov za ustvarjanje biometričnih podatkov, ki ne kršijo zasebnosti resničnih oseb. Bolj natančno gre za ustvarjanje sintetičnih slik različnih modalnosti, npr. obrazov ali oči, z uporabo ­generativnih nasprotniških mrež in difuzijskih modelov.

V letu 2023 si na Dnevu FRI prejel Fakultetno Prešernovo nagrado za prispevek z naslovom Generiranje slik oči z globokimi generativnimi modeli. Kaj so najbolj zanimivi zaključki tega prispevka? 

Najbolj zanimiv zaključek našega dela je spoznanje, da lahko z generativnimi modeli hkrati ustvarjamo poravnane slike istega subjekta v različnih svetlobnih spektrih. Zanimiva je tudi demonstracija, da lahko zgolj z nekaj tisoč slikami naučimo uspešne generativne modele, ki lahko ustvarjajo nove prepričljive slike.

Kako so rezultati uporabni v praksi? 

V sklopu raziskovalnega dela smo pokazali, da lahko ustvarimo nove sintetične baze podatkov, s katerimi lahko kasneje učimo biometrične modele za segmentacijo, brez uporabe resničnih podatkov. To pomeni, da lahko v praksi s tovrstnimi sintetičnimi podatki nadomestimo potrebo po ogromnih bazah resničnih podatkov, katerih distribucija je danes izredno omejena zaradi novih zakonodaj glede varnosti in zasebnosti podatkov, npr. GDPR.

Kaj si želiš početi po študiju?

Trenutno za prihodnost še nimam konkretnih načrtov. Vem samo, da bi se želel v prihodnosti še naprej raziskovalno ukvarjati z novostmi na področju umetne inteligence v sklopu izjemne ekipe, kot jo imamo v Laboratoriju za računalniški vid. Tekom doktorskega študija sem tudi ugotovil, da mi poučevanje bolj leži, kot sem prvotno pričakoval, tako da bom v prihodnosti razmišljal tudi v tej smeri.

Kaj bi svetoval vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?

Vsem bi svetoval naj izkoristijo priložnosti, ki se jim ponudijo, še posebej če gre za sodelovanje z ljudmi s katerimi se dobro razumejo. Ravno skozi različne izkušnje namreč spoznamo, kaj nas v življenju veseli.

---

Tudi vas zanima raziskovanje? Vabljeni, da se nam pridružite na Informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 3. aprila 2024, ob 16.00 v predavalnici 19, Fakultete za računalništvo in informatiko,Večna pot 113, Ljubljana.