Tjaša Arčon je doktorska študentka na področju digitalne humanistike in naprednih jezikovnih tehnologij. Kot članica Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije se ukvarja s povezovanjem metod umetne inteligence s humanističnimi vedami, predvsem z jezikoslovjem in folkloristiko.

S Tjašo smo se pogovarjali o njenih izkušnjah z doktorskim študijem in raziskovalnim delom.

Kako je pri tebi dozorela odločitev za doktorski študij?

Moja pot do doktorata je bila postopna. Več let sem delala v šolstvu in kot profesorica jezikov sem si želela globlje razumeti kognitivne procese, zato sem se vpisala na magisterij kognitivne znanosti. Ta me je pripeljal do spoznavanja umetne inteligence in programiranja, tudi magistrsko delo sem izbrala s tega področja. K odločitvi za doktorski študij je pomembno prispeval moj mentor, hkrati pa sem takrat začela delati na projektu Povejmo, ki je povezan z razvojem velikega jezikovnega modela za slovenščino.

Kaj je tvoje raziskovalno področje? 

Raziskovalno sem vpeta med digitalno humanistiko in napredne jezikovne tehnologije, saj je moj glavni cilj izboljšati metodologije v humanistiki s pomočjo umetne inteligence. Ukvarjam se z integracijo velikih jezikovnih modelov v humanistične discipline, predvsem na področju folkloristike in jezikoslovja, saj nove tehnologije omogočajo analizo ogromnih količin besedil, ki so bila prej za človeka neobvladljiva. Verjamem pa tudi v obratno smer, da lahko prav humanistični koncepti pomagajo izboljšati razvoj in razumevanje velikih jezikovnih modelov.

S čim se trenutno ukvarjaš?

Trenutno se ukvarjam s štirimi različnimi področji. Preučujem, kako lahko s pomočjo velikih jezikovnih modelov učinkovito iščemo motive v pravljicah. Hkrati sestavljam specializirano učno množico, namenjeno izboljšanju sposobnosti slovenskega modela GaMS pri sledenju navodilom. Poleg tega raziskujem metajezikoslovno zmožnost različnih modelov, zlasti njihovo poznavanje slovničnih struktur svetovnih jezikov, pri čemer posebno pozornost namenjam manjšim in manj raziskanim jezikom, ter preučujem praktične možnosti vključevanja umetne inteligence pri izdelavi sodobnih slovarjev.

Kaj si želiš početi oziroma že počneš po študiju?

Želim nadaljevati raziskovalno delo na področju digitalne humanistike in jezikovnih tehnologij. Še naprej nameravam razvijati metode, s katerimi lahko nadgradimo in olajšamo raziskovalno delo v humanistiki.

Kaj bi svetovala vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI na doktorski ravni?

Bodočim doktorskim študentom svetujem, naj svoje raziskovalno področje čim bolj povežejo s svojim delom ali osebnimi interesi, saj bodo tako lažje usklajevali svoje obveznosti. Ključna je tudi dobra organizacija časa. Doktorski študij na FRI vključuje tudi predavanja in seminarje, kar prinaša dodano vrednost, saj omogoča redno srečevanje z drugimi študenti in izmenjavo mnenj, povratne informacije pa so v raziskovanju vedno dobrodošle.

Tudi vas zanima raziskovanje? Vabljeni, da se nam pridružite na Informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 8. aprila 2026, ob 16.00  v predavalnici 19, Fakultete za računalništvo in informatiko, Večna pot 113, Ljubljana.