Shizofrenija je huda duševna bolezen, za katero so značilne motnje mišljenja, zaznavanja, čustvovanja in vedenja. Prizadene več področij delovanja, vključno z besedno tekočnostjo, besednim spominom, delovnim spominom, hitrostjo procesiranja, pozornostjo in izvršilnimi funkcijami. Kognitivne okvare pri shizofreniji so zato tesno povezane s kakovostjo vsakdanjega življenja in se pogosto najbolj odražajo v socialnem in poklicnem statusu.

Diagnosticiranje v skladu z veljavno mednarodno klasifikacijo bolezni temelji predvsem na kliničnih intervjujih in strokovni presoji psihiatra. Kliničnopsihološke testne baterije so časovno zahtevne in do določene mere subjektivne, zato v zadnjih letih narašča zanimanje za računalniška orodja, ki bi lahko klinično presojo dopolnjevala z objektivnimi meritvami.

Raziskovalci UL FRI Rok Rajher, Mila Marinković in doc. dr. Jure Žabkar ter dr. Polona Rus Prelog z UL MF v članku Automated Speech-Fluency Explanations for Schizophrenia Diagnosis, objavljenem v reviji Scientific Reports, predstavljajo popolnoma avtomatiziran in razložljiv pristop za podporo pri diagnosticiranju shizofrenije na podlagi analize govora. Raziskava temelji na posnetkih preizkusov besedne tekočnosti, pri katerih udeleženci v omejenem času naštevajo besede po vnaprej določenih pravilih.

Raziskovalci so razvili postopek, ki temelji na samodejnem prepisovanju govora v besedilo ter na analizi pomena izgovorjenih besed in govornih napak na podlagi akustičnih in jezikovnih značilnosti. Naučeni model na koncu oceni verjetnost prisotnosti motnje. Posebna pozornost je bila namenjena razložljivosti modela – ta ne poda zgolj napovedi, temveč tudi pojasni, kateri govorni vzorci in značilnosti so k tej napovedi največ prispevali.

S1: Avtomatiziran potek analize govora za podporo pri diagnosticiranju shizofrenije.

Rezultati kažejo, da avtomatiziran pristop dosega primerljivo točnost kot obstoječe metode, hkrati pa bistveno poenostavi testiranje in skrajša čas izvedbe. Praktična vrednost raziskave se kaže predvsem v možnosti uporabe takšnega sistema kot podpornega orodja za zgodnje presejanje, spremljanje poteka bolezni ali ocenjevanje učinkov zdravljenja. Ker je uporabljena metodologija v osnovi neodvisna od jezika, predstavlja tudi dobro izhodišče za nadaljnje raziskave v drugih jezikovnih okoljih.

Celoten članek si lahko preberete tukaj:

• Rajher, R., Marinković, M., Prelog, P.R. et al. Automated speech-fluency explanations for schizophrenia diagnosis. Sci Rep 16, 3243 (2026). https://doi.org/10.1038/s41598-025-33129-w