Interdisciplinarni doktorski študijski program je skupen projekt štirih fakultet Univerze v Ljubljani: Biotehniške fakultete (koordinatorice programa), Fakultete za elektrotehniko, Fakultete za računalništvo in informatiko ter Fakultete za strojništvo. Bioznanosti je triletni doktorski program tretje bolonjske stopnje, na katerem se kandidati usposabljajo na tradicionalnih, že uveljavljenih temeljnih in aplikativnih znanstvenih smereh, ali pa se odločijo za nova znanstvena področja, ki jih narekuje razvoj novih tehnologij in potreb v družbi.
3 leta
6 semestrov
180
kreditnih točk
  • Pridobljeni naziv
  • doktor znanosti z navedbo znanstvenega področja na doktorski listini
  • doktorica znanosti z navedbo znanstvenega področja na doktorski listini
  • Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

Na interdisciplinarni doktorski študij Bioznanosti se lahko vpišejo diplomanti:

  • študijskih programov druge stopnje;
  • študijskih programov, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije (za zdravnike, veterinarje, zobozdravnike in farmacevte) in so ovrednoteni z najmanj 300 kreditnimi točkami po ECTS;
  • študijskih programov za pridobitev specializacije, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program . Dodatne študijske obveznosti za posamezna področja v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk po ECTS kandidatom določi pristojna komisija. Kandidati morajo opraviti obveznosti pred vpisom;
  • študijskih programov za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe . Kandidatom se priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS. Priznavanje študijskih obveznosti določi pristojna komisija v dogovoru z mentorjem;
  • študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetih pred 11. 6. 2004;
  • diplomanti drugih domačih in tujih univerz v skladu s predpisanimi pogoji kot veljajo za študente RS. Enakovrednost predhodno pridobljene izobrazbe v tujini se ugotavlja v postopku priznavanja tujega izobraževanja za nadaljevanje izobraževanja skladno s 121. členom Statuta UL.
Več
  • Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Temeljni cilji študijskega programa

  • Usposobiti doktorande za znanstveno delo na področjih temeljnih in aplikativnih ved o življenju, ki bodo sposobni razvijati nova znanja v okviru akademsko raziskovalne kariere ali prenesti znanja v vsakdanjo prakso.
  • V študiju so zastopane tradicionalne znanstvene smeri ved o življenju, dopolnjene z novejšimi, ki jih narekuje razvoj novih tehnologij in potreb v družbi.

Splošne kompetence

 

Doktorand bo po zaključku študija usposobljen za kreativno znanstveno razmišljanje in reševanje znanstvenih problemov s področja znanosti o življenju. Usposobljen bo za sodelovanje pri reševanju zahtevnih problemov, ki zahtevajo interdisciplinaren pristop in pri prenosu znanja in novih rešitev v vsakdanjo prakso. Sposoben bo pridobivati in voditi ali koordinirati znanstveno raziskovalne projekte in bo svoje rezultate znal predstaviti širši javnosti. Kandidat bo sposoben komunikacije s strokovnjaki z drugih področij znotraj bioznanosti kot tudi s strokovnjaki iz drugih znanstvenih smeri.

Več
  • Merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

Znanja in spretnosti, pridobljene s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem pred vpisom v program, se bodo skladno z Merili za akreditacijo študijskih programov, priznavale na podlagi pisne prošnje kandidata in priloženih dokazil (spričeval in drugih listin), ki dokazujejo uspešno pridobljeno znanje ter vsebino teh znanj. O njih bo odločala pristojna komisija. Obseg ter vsebina tovrstnih znanj in spretnosti se ovrednoti po sistemu ECTS in po presoji na pristojni komisiji lahko nadomesti en izbirni predmet ali del temeljnega predmeta, izbranega na Interdisciplinarnem doktorskem študiju Bioznanosti (5 KT).

Pri priznavanju tovrstnih znanj in spretnosti se upoštevajo:

  • strokovna specializacija,
  • druga diploma visokošolskega zavoda, ki se tematsko navezuje na področje doktorskega študija,
  • objavljena znanstvena dela, patenti ipd., s področja, na katerega se študent prijavlja,
  • strokovna izpopolnjevanja, ki jih je mogoče kreditno ovrednotiti.
  • Pogoji za napredovanje po programu

Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik Interdisciplinarnega doktorskega študija Bioznanosti so opravljene obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. Pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. in 2. letnika študija, v katere so zajeti:

  • vsi opravljeni izpiti 1. in 2. letnika doktorskega študija,
  • opravljeno individualno raziskovalno delo v skupnem obsegu 70 KT,
  • do začetka poletnega semestra v 2. letniku študija oddana vloga za odobritev teme in naslova doktorske disertacije,
  • pred vpisom v 3. letnik uspešno predstavljena tema disertacije članom komisije za oceno teme in naslova disertacije ali tej komisiji predloženo dokazilo o ustrezni znanstveni objavi, kjer je kandidat soavtor ali prvi avtor in se delo neposredno nanaša na kandidatovo doktorsko nalogo.

Zadnji, 3. letnik, je namenjen individualno raziskovalnemu delu in izdelavi ter zagovoru doktorske disertacije.

V primeru, da študent zaradi upravičenih razlogov ni opravil študijskih obveznosti, mora na Programski svet Bioznanosti vložiti prošnjo za podaljšanje statusa. Prošnji mora priložiti dokumentirano dokazilo o razlogih za podaljšanje statusa.

  • Načini ocenjevanja

V skladu s Statutom Univerze v Ljubljani se uspeh na izpitu ocenjuje z ocenami od 1–10, pri čemer za pozitivno oceno šteje ocena od 6 do 10. Delnih izpitov pri predmetih ni. Ocene so enojne. Po programu bodo izpiti pisni ali ustni, ocena pa je lahko v celoti pridobljena tudi s seminarskimi nalogami ali projekti.

  • Podatki o mednarodni mobilnosti

Interdisciplinarni doktorski študijski program Bioznanosti je zasnovan tako, da omogoča domačo in mednarodno izmenjavo na vseh ravneh izvedbe programa, od raziskovalnega in eksperimentalnega dela do izmenjave predmetov primerljivih programov drugih univerz na podlagi mednarodnih pogodb in bilateralnih dogovorov. Mednarodna izmenjava je mogoča tudi preko sodelovanja gostujočih profesorjev na članicah izvajalkah študija in sodelovanja v programih mobilnosti za študente (Ceepus in drugih). Program je odprt tudi za tuje študente. Sodelovanje z drugimi visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami v tujini poteka v okviru znanstveno raziskovalnih projektov, s sodelovanjem tujih profesorjev pri posameznih predmetih, (so)mentorstvih in sodelovanju pri ocenjevanju in zagovorih doktorskih disertacij.

Izvajalke programa sodelujejo s številnimi tujimi univerzami, s katerimi imajo sklenjene sporazume o sodelovanju. O primerljivosti kvalitete predmetov programov drugih univerz odloča pristojna komisija. Mednarodna izmenjava poteka na podlagi mednarodnih pogodb in dogovorov, podpisanih s strani Univerze v Ljubljani in njenih članic.

 

Doktorand si v dogovoru z mentorjem in koordinatorjem področja lahko v 1. in 2. letniku izbere skupno do 15 KT izbirnih vsebin iz drugih programov UL, primerljivih programov drugih slovenskih in tujih univerz ter iz predmetov, ki jih bo razpisala Univerza v Ljubljani in bodo omogočala osvajanje posebnih znanj in spretnosti (generični predmeti). Spodbuja se tudi udeležba doktoranda na mednarodnih tečajih in poletnih šolah, ki imajo programe kreditno ovrednotene in se zaključijo s preverjanjem znanja. Izjemoma lahko doktorand po dogovoru z mentorjem in soglasjem koordinatorja področja izbere tudi več vsebin iz drugih študijskih programov.

 

Študent zaprosi za priznanje izpita, ki ga bo opravil v tujini v okviru mednarodnih izmenjav, na naslednji način:

1. Doktorski študent, ki odhaja na izmenjavo v tujino v okviru mednarodnih izmenjav (Erasmus+, CEEPUS, NFM ...), pred odhodom v tujino skupaj z mentorjem oblikuje prošnjo. V prošnji študent navede, katere predmete iz nabora predmetov študija na tuji univerze bi rad zamenjal za predmete iz nabora »Interdisciplinarnega doktorskega študija Bioznanosti«. Priloži tudi obrazec »Learning agreement for studies«. Mentor je sopodpisnik prošnje. Prošnjo in obrazec študent pošlje v Referat za študij 3. stopnje BF, ki potrdi prejem in ju posreduje koordinatorju znanstvenega področja, na katerega je študent vpisan.

2. Koordinator znanstvenega področja prošnjo in obrazec »Learning agreement for studies« pregleda in Programskemu svetu Bioznanosti predlaga potrditev/zavrnitev predloga.

3. Po pozitivni obravnavi na PS Bioznanosti koordinator znanstvenega področja študentu podpiše obrazec »Learning agreement for studies«. Kopijo podpisanega in žigosanega obrazca študent pošlje v Službo za raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje BF.

4. S podpisom obrazca »Learning agreement for studies« se študijske obveznosti, ki jih bo študent opravil v okviru programov mednarodnih izmenjav, priznajo tudi na doktorskem študiju Bioznanosti.

5. Študent mora po opravljenih obveznostih na tuji univerzi pridobiti uradni dokument o uspešnem zaključku usposabljanja oz . Transcript of records (npr . o uspešno opravljenem izpitu), ki vsebuje številčno oceno (v %). Mentor predlaga številčno oceno, skladno z ocenjevalno lestvico in Statutom UL, ki se nato študentu vpiše v elektronski indeks. Kopijo Transcript of records, kopijo potrdila o priznanih izpitih in kopijo potrdila o opravljeni izmenjavi študent pošlje v Službo za raziskovalno dejavnost in mednarodno sodelovanje BF.

 

Če študent odda prošnjo tik po zadnji redni seji PS Bioznanosti, sklep pa potrebuje pred prvo naslednjo redno sejo, se njegova prošnja obravnava na dopisni seji PS Bioznanosti (v vmesnem obdobju med rednima sejama). Koordinatorji znanstvenih področij na doktorskem študiju Bioznanosti so tudi koordinatorji za izmenjalne študente na 3. stopnji, ki prihajajo na izmenjavo v Slovenijo in izberejo predmete iz doktorskega programa Bioznanosti.

Več
  • Možnosti zaposlitve doktorandov

Na vseh področjih je poudarjen razvoj temeljnih znanj in prenos le-teh v prakso. Tako pri študiju kot individualnem raziskovalnem delu poudarjamo mednarodno sodelovanje in sodelovanje z uporabniki. Možnosti zaposlitve doktorandov so na izobraževalnih inštitucijah, v javnih službah, živinorejskih raziskovalnih, razvojnih in strokovnih inštitutih, specializiranih svetovalnih službah in razvojnih oddelkih kmetijskih, živilskih in farmacevtskih podjetij.