Naslov magistrskega dela: Analiza bremena in zmogljivosti vzorčnega e-zdravstvenega sistema

Povzetek: Ob izvajanju zmogljivostnega testiranja nekega sistema nas mnogokrat zanima, kako bi se sistem odzval na večjo obremenitev. Da bi pri testiranju pridobili čim bolj realne rezultate, uporabimo sintetično in ne povsem umetno breme, saj sintetično breme odraža določene lastnosti realnega bremena. Pričujoče magistrsko delo razvije metodologijo za analizo bremena vzorčnega e-zdravstvenega sistema, katere cilj je pridobiti čimbolj natančne podatke o realnem bremenu, da bi na osnovi slednjega lahko prišli do izhodišč formacije sintetičnega bremena, ki ga običajno uporabimo za potrebe izvajanja stresnih in bremenskih testov vzorčnega sistema.

V magistrski nalogi sprva razložimo pojem e-zdravstva in predstavimo vzorčni sistem, na katerem smo pridobili vzorčno breme. Nadaljujemo z opisom teorije strežbe, definiranjem osnovnih metrik bremena in s predstavitvijo izračuna medprihodnih časov zahtev po Poissonovi ter Paretovi verjetnostni porazdelitvi.

Ključna koraka analize bremena predlagamo v dveh korakih. Prvi korak zajema pridobivanje oziroma obdelovanje podatkov o vzorčnem bremenu. Drugi korak zajema analiziranje obdelanih podatkov, kar predstavlja osnovo za definiranje sintetičnega bremena.

V okviru prvega koraka je naš fokus na zajemu in obdelavi zahtev HTTP. Ključno vlogo v magistrskem delu igrajo uporabniške akcije, ki jih sestavlja množica zaporednih zahtev HTTP. Za namen obdelave podatkov o akcijah razvijemo lastno orodje v programskem jeziku Java. Rezultat procesa zajema in obdelave podatkov je frekvenčna porazdelitev medprihodnih časov akcij, ki jih je uporabnik izvajal v vzorčnem sistemu. Porazdelitev grafično prikažemo na histogramu.

V okviru drugega koraka se osredotočimo na metriko porazdelitev vstopanja zahtev v strežni sistem. Podrobneje analiziramo dinamiko medprihodnih časov zahtev in akcij. Porazdelitev medprihodnih časov akcij primerjamo s porazdelitvijo medprihodnih časov po Poissonovi in Paretovi verjetnostni porazdelitvi. Odločitev o porazdelitvi, ki v največji meri sovpada z našo porazdelitvijo medprihodnih časov akcij, sprejmemo na podlagi rezultatov uporabe Jensen-Shannonove divergence. Rezultat tega koraka je definiranje enačbe za izračun medprihodnih časov, ki bi služila kot izhodišče pri formaciji sintetičnega bremena.

Mentor: prof. dr. Miha Mraz

Komisija za zagovor:

prof. dr. Nikolja Zimic, predsednik

doc. dr. Mira Trebar, članica

izr.prof. dr. Miha Moškon, član

Povezava do video kanala, po katerem se bo prenašal zagovor in ga bo možno spremljati, bo dodana najkasneje na dan zagovora (predvidoma 30 minut pred terminom izvedbe zagovora) na spletni strani: https://ucilnica.fri.uni-lj.si/course/view.php?id=358.