V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor:
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
Izbirni izpit bo zajemal področja matematike, programiranja, algoritmov in računalniških sistemov. Sestavni del skupne ocene bo izkazovanje izjemnih dosežkov, ki se ovrednotijo na podlagi strukturiranega življenjepisa in potencialnega intervjuja. Obseg izjemnosti oceni Komisija za študijske zadeve FRI.
Izbirni izpit bo 11. septembra 2020, ob 16. uri in ga bomo izvajali na podlagi pravil in kriterijev za vrednotenje, določenih na fakulteti.
Magistrski študijski program Računalništvo in informatika je namenjen poglobitvi, razširitvi in nadgradnji znanj, pridobljenih na prvi stopnji, da bi osvojili napredna praktična in teoretična znanja s področja računalništva in informatike. Program sledi hitremu tehnološkemu napredku in nudi temelj za vseživljenjsko izobraževanje in uspešno kariero doma kot v mednarodnem okolju. Program nudi osnove za raziskovalno in razvojno delo ter akademsko kariero. Magistri so usposobljeni za višja in vodilna mesta v industriji, upravljanju, znanosti in raziskavah. Program je razdeljen na tematske sklope, kar omogoča študentom izbirati posamezne vsebinsko povezane študijske predmete. Študenti se lahko samoiniciativno vključujejo v projekte, ki potekajo v posameznih fakultetnih raziskovalnih laboratorijih.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Magistri računalništva in informatike nadgradijo kompetence, ki so jih pridobili na prvi stopnji. Tisti, ki so dokončali kakšen drug študijski program na prvi stopnji pa tudi dopolnijo temeljne kompetence s področja računalništva in informatike. Magistri si pridobijo kompetence, potrebne za nadaljevanje študija na doktorski stopnji. Splošne pridobljene kompetence vključujejo:
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
Z izbiro predmetov iz posameznih tematskih sklopov si magistri obeh smeri pridobijo naslednje kompetence (glede na izbrane module predmetov):
Inteligentna analiza podatkov
● poznavanje planiranja in sklepanja, različnih metod učenja, kvalitativnega modeliranja, vizualizacije modelov, kombiniranja algoritmov, razlage napovedi, povezovalnih pravil in učečih se avtomatov,
● praktična raba naprednih metod za podatkovno rudarjenje in analizo podatkov,
● uporaba teoretičnih osnov omrežne znanosti ter uporaba analize omrežij,
● sposobnost uporabe pristopov z izbranih tehničnih področjih in na področju biologije in genomike.
Medijske tehnologije
● podajanje informacij ter oblikovanje interaktivnosti s poudarkom na razvoju uporabniško in podatkovno osredotočenih multimedijskih programskih rešitev,
● poznavanje pristopov za iskanje, ekstrakcijo, zajem in analizo podatkov s spleta, upoštevajoč delovanje in časovno analizo algoritmov,
● razumevanje delovanja in zmožnost implementacije metod napredne metode računalniške grafike na podlagi znanstvene literature
● osvojitev znanj na področju računalniške zvočne produkcije za tehnično in kreativno aplikacijo v produkcijskih okoljih.
Računalniški sistemi in računanje
● razložiti osnovne principe delovanja perifernih naprav, načrtovanja in administracije računalniških sistemov,
● aktualne metode in platforme procesiranja kot možne alternative klasičnim električno tranzistorskim dvo-vrednostnim logičnim strukturam,
● poznavanje infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
● pridobitev znanja s področij vzporednih in porazdeljenih sistemov, paralelnega programiranja in procesiranja.
Omrežja in varnost
● poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti,
● znanja varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,
● poznavanje senzorskih omrežij z omejeno močjo procesorja in omejenim napajanjem,
● poznavanje uporabe računalništva in informatike v forenzičnih postopkih.
Algoritmi in programska oprema
● pregledno poznavanje področja interakcije med človekom in računalnikom,
● sposobnost reševanja praktičnih problemov s teoretičnim računalništvom in kreativnih strokovnih nalog s področja računalništva in informatike, razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij,
● razumevanje področja aproksimacijskega in naključnostnega reševanja računskih problemov,
● sposobnost vrednotenja in implementacije programskih jezikov in različnih programerskih paradigem.
Računske metode
● razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,
● reševanje kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike,
● sposobnost uporabe matematičnih pristopov v izbranih tehničnih področjih,
● poznavanje alternativnih metod procesiranja in naravnih algoritmov.
Metode računalniškega zaznavanja
● poznavanje naprednih metod analize kompleksnih signalov, kot so videoposnetki,
● osnove obdelave biomedicinskih signalov in slik,
● pregled nad področjem biometrije in temelji biometričnih sistemov s področja računalniškega vida,
● osvojitev teorije in rabe osnovnih algoritmov in pristopov na področju obdelave naravnega jezika.
Poleg zgornjih kompetenc študenti na smeri Podatkovne vede pridobijo še naslednje kompetence:
● uporaba matematičnih znanj za razumevanje klasičnih in sodobnih pristopov strojnega učenja in statistike,
● uporaba metod strojnega učenja za reševanje nalog napovedovanja, razvrščanja v skupine in sklepanja iz podatkov,
● uporaba programskih orodij pri reševanju problemov s področja podatkovnih ved,
● uporaba kritičnega razmišljanja pri obravnavi družbenih vidikov podatkovnih ved (varnost, zasebnost, etika)
● sposobnost prenosa temeljnih znanj podatkovnih ved na reševanje praktičnih problemov s specifičnih področij, kot so analiza omrežij, bioinformatika, biometrija, obdelava naravnega jezika, računalniški vid in umetna inteligenca.
V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti, in sicer v višini največ 6 KT za en sklop (okvirno zaokrožena snov enega predmeta) zunaj fakultete pridobljenih znanj. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj bo obravnavala Komisija za študijske zadeve FRI in jih na njeno priporočilo odobraval Senat FRI.
Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika. Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).
Za vse študente so pogoji za dokončanje predlaganega študija: opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih v skupnem obsegu vsaj 96 kreditnih točk, v skladu s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo, ki je ocenjeno s 24 KT, ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela.
Pogoji za prestop na magistrski program Računalništvo in informatika iz drugih programov (magistrskih študijev) so:
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja ureja Študijski red FRI UL. Pri vseh predmetih se uporablja sprotno in končno preverjanje znanje. Sprotni načini preverjanja so lahko: domače naloge, zagovori domačih nalog, kolokviji, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Končno preverjanje znanja je lahko v obliki pisnega in/ali ustnega izpita. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 5– 10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 5 pa negativna ocena, ali opisne ocene "opravil z odliko" / "je opravil" / "ni opravil".
Fakulteta za računalništvo in informatiko ima sklenjenih veliko pogodb s tujimi univerzami v sklopu projekta Erasmus+. Študent, ki je v okviru progama Erasmus+ v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS na semester na podlagi opravljenih obveznosti na drugi ustanovi. Nobeno delo na tuji univerzi ne more šteti kot opravljeno magistrsko delo, razen v primeru, da je šel študent na izmenjavo z namenom in odobritvijo fakultete, da tam opravi del magistrskega dela.
Magistrant študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vključi v podiplomske doktorske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.
