Magistrski študijski program druge stopnje
mag. inž. rač. in inf. (MAG)
V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor:
Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:
Izbirni izpit bo zajemal področja matematike, programiranja, algoritmov in računalniških sistemov, izvajal pa se bo v prvi polovici septembra, po zaključenem roku za prijavo na študijski program.
Magistrski študijski program Računalništvo in informatika je namenjen poglobitvi, razširitvi in nadgradnji znanj, pridobljenih na prvi stopnji, da bi osvojili napredna praktična in teoretična znanja s področja računalništva in informatike. Program sledi hitremu tehnološkemu napredku in nudi temelj za vseživljenjsko izobraževanje in uspešno kariero doma kot v mednarodnem okolju. Program nudi osnove za raziskovalno in razvojno delo ter akademsko kariero. Magistri so usposobljeni za višja in vodilna mesta v industriji, upravljanju, znanosti in raziskavah. Program je razdeljen na tematske sklope, kar omogoča študentom izbirati posamezne vsebinsko povezane študijske predmete. Študenti se lahko samoiniciativno vključujejo v projekte, ki potekajo v posameznih fakultetnih raziskovalnih laboratorijih.
Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom
Magistri računalništva in informatike nadgradijo kompetence, ki so jih pridobili na prvi stopnji. Tisti, ki so dokončali kakšen drug študijski program na prvi stopnji pa tudi dopolnijo temeljne kompetence s področja računalništva in informatike. Magistri si pridobijo kompetence, potrebne za nadaljevanje študija na doktorski stopnji. Splošne pridobljene kompetence vključujejo:
Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom
Z izbiro predmetov iz posameznih tematskih sklopov si magistri pridobijo naslednje kompetence (po sklopih):
Umetna inteligenca
Medijske tehnologije
Strojna oprema
Omrežja in varnost
Programska oprema
Informacijski sistemi in sistemi za upravljanje
Algoritmika
Računske metode
V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti, in sicer v višini največ 6 KT za en sklop (okvirno zaokrožena snov enega predmeta) zunaj fakultete pridobljenih znanj. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj bo obravnavala Komisija za študijske zadeve FRI in jih na njeno priporočilo odobraval Senat FRI.
Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika. Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).
Za vse študente so pogoji za dokončanje predlaganega študija: opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih v skupnem obsegu vsaj 96 kreditnih točk, v skladu s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo, ki je ocenjeno s 24 KT, ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela.
Prestopanje iz drugih programov je možno po prvem letniku študija. Pogoji za prestop na magistrski program Računalništvo in informatika iz drugih magistrskih programov so:
Študentu je možno izdati tudi soglasje za vzporedni vpis v drug študijski program na podlagi osebne vloge in njegove uspešnosti pri študiju.
Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejajo Študijska pravila FRI. Pri vseh predmetih se uporablja sprotno in končno preverjanje znanje. Sprotni načini preverjanja so lahko: domače naloge, zagovori domačih nalog, kolokviji, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Končno preverjanje znanja je lahko v obliki pisnega in/ali ustnega izpita. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1– 10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne ocene, ali opisnima ocenama "je opravil" / "ni opravil".
Fakulteta za računalništvo in informatiko ima sklenjenih veliko pogodb s tujimi univerzami v sklopu projekta Erasmus+. Študent, ki je v okviru progama Erasmus+ v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS na semester na podlagi opravljenih obveznosti na drugi ustanovi. Nobeno delo na tuji univerzi ne more šteti kot opravljeno magistrsko delo, razen v primeru, da je šel študent na izmenjavo z namenom in odobritvijo fakultete, da tam opravi del magistrskega dela.
Magistrant študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vključi v podiplomske doktorske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.