Magistrski študijski program druge stopnje Računalništvo in informatika daje bodočim magistrom znanje in spretnosti, da bodo sposobni slediti razvoju in tehnološkim spremembam ter se vključiti v razvojno in znanstveno delo, ki nudi izjemne možnosti za zaposlitev v Sloveniji in po svetu. Predmetnik omogoča oblikovanje študija glede na lastne želje, motivacijo in nagnjenja. Izbirne vsebine pokrivajo široko paleto področij in tehnologij ter tako dovoljujejo različne strokovne specializacije.
2 leti
4 semestri
120
kreditnih točk
  • Pridobljeni naziv
  • magister inženir računalništva in informatike (MAG)
  • magistrica inženirka računalništva in informatike (MAG)
  • Predmetnik
  • Predmetnik je objavljen v predstavitvenih zbornikih, opisi predmetov pa v učnih načrtih predmetov na dnu te strani.
  • The curriculum is published in detailed programme descriptions, and the courses are presented in course syllabuses at the bottom of this page.
  • Pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa

V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor:

  • ima opravljen študij I. stopnje s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo).
  • ima opravljen študij I. stopnje s področja, ki ni zajeto pod a) in je pred vpisom opravil naslednje izpite iz  prvostopenjskega programa FRI: Programiranje 1, Diskretne strukture, Osnove digitalnih vezij, Arhitektura računalniških sistemov, Osnove informacijskih sistemov ali pa je tekom svojega prvostopenjskega študija osvojil snov pokrito v naštetih predmetih.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na:

  • povprečno oceno doseženo na študiju I. stopnje 40 % točk,
  • rezultate izbirnega izpita 60 % točk.

Izbirni izpit bo zajemal področja matematike, programiranja, algoritmov in računalniških sistemov, izvajal pa se bo v prvi polovici septembra, po zaključenem roku za prijavo na študijski program.

 

  • Temeljni cilji programa in splošne kompetence

Magistrski študijski program Računalništvo in informatika je namenjen poglobitvi, razširitvi in nadgradnji znanj, pridobljenih na prvi stopnji, da bi osvojili napredna praktična in teoretična znanja s področja računalništva in informatike. Program sledi hitremu tehnološkemu napredku in nudi temelj za vseživljenjsko izobraževanje in uspešno kariero doma kot v mednarodnem okolju. Program nudi osnove za raziskovalno in razvojno delo ter akademsko kariero. Magistri so usposobljeni za višja in vodilna mesta v industriji, upravljanju, znanosti in raziskavah. Program je razdeljen na tematske sklope, kar omogoča študentom izbirati posamezne vsebinsko povezane študijske predmete. Študenti se lahko samoiniciativno vključujejo v projekte, ki potekajo v posameznih fakultetnih raziskovalnih laboratorijih. 

 

Splošne kompetence, ki se pridobijo s programom

Magistri računalništva in informatike nadgradijo kompetence, ki so jih pridobili na prvi stopnji. Tisti, ki so dokončali kakšen drug študijski program na prvi stopnji pa tudi dopolnijo temeljne kompetence s področja računalništva in informatike. Magistri si pridobijo kompetence, potrebne za nadaljevanje študija na doktorski stopnji. Splošne pridobljene kompetence vključujejo:

  • Sposobnost definiranja, razumevanja in reševanja kreativnih profesionalnih izzivov na področju računalništva in informatike,
  • poznavanje linearne algebre, vrst, integralske in diskretne transformacije, funkcij več spremenljivk in vektorske analize,
  • poznavanje in raba funkcijskega programiranja,
  • poznavanje in uporaba analize algoritmov, prostorskih podatkovnih struktur, vzporednih algoritmov, razprševanja, algoritmov s predpostavkami, hevrističnega programiranja,
  • poznavanje in praktična raba naprednih postopkov za analizo podatkov,
  • poznavanje vhodno-izhodnih in perifernih naprav, vodil, omrežnih vmesnikov in gonilnikov. 

 

Predmetnospecifične kompetence, ki se pridobijo s programom

Z izbiro predmetov iz posameznih tematskih sklopov si magistri pridobijo naslednje kompetence (po sklopih):

 

Umetna inteligenca

  • Poznavanje preiskovalnih algoritmov, planiranja in sklepanja, različnih metod učenja, kvalitativnega modeliranja, vizualizacije modelov, kombiniranja algoritmov, razlage napovedi, povezovalnih pravil in učečih se avtomatov,
  • praktična raba naprednih metod za podatkovno rudarjenje in analizo podatkov ter nevronskih mrež,
  • poznavanje naprednih metod analize kompleksnih signalov, kot so videoposnetki. 

Medijske tehnologije

  • Podajanje informacij ter oblikovanje interaktivnosti s poudarkom na razvoju uporabniško in podatkovno osredotočenih multimedijskih programskih rešitev,
  • sodobni koncepti in metode s področja e-izobraževanja in izobraževanja na daljavo v luči informacijsko-komunikacijskih tehnologij,
  • osnove računskega zaznavanja, računalniško modeliranje zaznavnih procesov ter uporaba teh modelov pri izgradnji aktivnih kognitivnih robotskih sistemov,
  • osnove obdelave biomedicinskih signalov in slik.

Strojna oprema

  • Poznavanje senzorskih omrežij z omejeno močjo procesorja in omejenim napajanjem,
  • aktualne metode in platforme procesiranja kot možne alternative klasičnim električno tranzistorskim dvo-vrednostnim logičnim strukturam,
  • praktična znanja na področju strojne in programske opreme, osnove obdelave signalov in slik z digitalnimi metodami,
  • sposobnost zasnovanja in izvedbe celovite računalniške podpore vodenja procesov.

Omrežja in varnost

  • Poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti,
  • znanja varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,
  • sposobnost vzpostavljanja infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • poznavanje uporabe računalništva in informatike v forenzičnih postopkih in poznavanje senzorskih omrežji z nizko potrošnjo.

Programska oprema

  • Pregledno poznavanje področja interakcije med človekom in računalnikom,
  • sposobnost administrativnega vodenja procesov, povezanih z raziskovanjem, industrijo, izobraževanjem in drugimi področji, sposobnost analize materialnih in informacijskih tokov v proizvodnih in storitvenih procesih,
  • poznavanje infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • znanje varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih.

Informacijski sistemi in sistemi za upravljanje

  • Znanje varovanja omrežij in zasebnosti v sodobnih informacijskih sistemih,
  • sposobnost vzpostavljanja infrastrukture za delovanje privatnih, hibridnih in zasebnih oblakov,
  • sposobnost implementacije iskalnikov po spletu za ekstrakcijo strukturiranih podatkov,
  • obvladovanje informatike v poslovnih sistemih v skladu s poslovno strategijo.

Algoritmika

  • Poznavanje osnov kriptografije in računalniške varnosti in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,
  • sposobnost reševanja praktičnih problemov s teoretičnim računalništvom in kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike, razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij,
  • sposobnost poučevanja algoritmičnega razmišljanja v osnovnih in srednjih šolah.

Računske metode

  • Razumevanje osnovnih topoloških pojmov in konstrukcij in osnov numerične matematike za reševanje praktičnih problemov,
  • reševanje kreativnih strokovnih nalog iz področja računalništva in informatike,
  • sposobnost uporabe matematičnih pristopov v izbranih tehničnih področjih in na področju biologije in genomike,
  • poznavanje alternativnih metod procesiranja in naravnih algoritmov.
Več
  • Merila za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program

V okviru študijskega programa je možno priznavanje relevantnega znanja na področju, pridobljenega s formalnim, neformalnim ali izkustvenim učenjem. To znanje je mogoče priznati kot del opravljene študijske obveznosti, in sicer v višini največ 6 KT za en sklop (okvirno zaokrožena snov enega predmeta) zunaj fakultete pridobljenih znanj. Pri priznavanju se upoštevajo spričevala in druge ustrezne listine oz. dokazila. Prošnje za priznanje pridobljenih znanj bo obravnavala Komisija za študijske zadeve FRI in jih na njeno priporočilo odobraval Senat FRI.

  • Pogoji za napredovanje po programu

Za vpis v drugi letnik je potrebno opraviti vse izpite prvega letnika. Za ponovni vpis v prvi letnik je potrebno opraviti vsaj polovico obveznosti iz študijskega programa tega letnika (torej 30 ECTS).

  • Pogoji za dokončanje študija

Za vse študente so pogoji za dokončanje predlaganega študija: opravljene vse obveznosti pri vpisanih predmetih v skupnem obsegu vsaj 96 kreditnih točk, v skladu s pravili pripravljeno in oddano magistrsko delo, ki je ocenjeno s 24 KT, ter uspešno opravljen javni zagovor magistrskega dela. 

  • Pogoji za prehajanje med programi

Prestopanje iz drugih programov je možno po prvem letniku študija. Pogoji za prestop na magistrski program Računalništvo in informatika iz drugih magistrskih programov so:

  • Izpolnjeni pogoji za vpis v magistrski program Računalništvo in informatika,
  • izpolnjeni pogoji za vpis v drugi letnik študijske smeri, na kateri je študent trenutno vpisan, z dodatnim pogojem, da je opravil študijske obveznosti pri obveznih predmetih študijskega programa: Matematika II, Programiranje, Algoritmi, Računalniški sistemi, ali pa je opravil ekvivalentne predmete na drugi visokošolski ustanovi, katerih ustreznost oceni Komisija za študijske zadeve FRI,
  • opravljeni diferencialni izpiti, ki jih predpiše ustrezni organ fakultete na podlagi primerjave programa, iz katerega študent prestopa, in programa magistrske izobrazbe Računalništva in informatike.

Študentu je možno izdati tudi soglasje za vzporedni vpis v drug študijski program na podlagi osebne vloge in njegove uspešnosti pri študiju. 

  • Načini ocenjevanja

Načini preverjanja znanja so opredeljeni v učnih načrtih predmetov. Splošna pravila preverjanja znanja urejajo Študijska pravila FRI. Pri vseh predmetih se uporablja sprotno in končno preverjanje znanje. Sprotni načini preverjanja so lahko: domače naloge, zagovori domačih nalog, kolokviji, seminarske in projektne naloge, zagovori seminarskih in projektnih nalog. Končno preverjanje znanja je lahko v obliki pisnega in/ali ustnega izpita. Pri ocenjevanju se uporablja ocenjevalna lestvica skladno s statutom Univerze v Ljubljani. Vse oblike preverjanja znanja se ocenjujejo z ocenami 1– 10, pri čemer so 6–10 pozitivne, 1–5 pa negativne ocene, ali opisnima ocenama "je opravil" / "ni opravil".

  • Podatki o mednarodni mobilnosti

Fakulteta za računalništvo in informatiko ima sklenjenih veliko pogodb s tujimi univerzami v sklopu projekta Erasmus+. Študent, ki je v okviru progama Erasmus+ v izmenjavi na drugi univerzi, lahko prenese največ 30 ECTS na semester na podlagi opravljenih obveznosti na drugi ustanovi. Nobeno delo na tuji univerzi ne more šteti kot opravljeno magistrsko delo, razen v primeru, da je šel študent na izmenjavo z namenom in odobritvijo fakultete, da tam opravi del magistrskega dela.

  • Možnost za nadaljnji študij

Magistrant študijskega programa Računalništvo in informatika se lahko vključi v podiplomske doktorske študijske programe tretje stopnje, skladno s pogoji, ki jih določi študijski program.

  • ZBORNIKI