Pogosta vprašanja
 

Prijava in vpis na doktorski študijski program tretje stopnje

Kdaj se lahko vpišem na doktorski študij?

Razpis za naslednje študijsko leto je objavljen v mesecu marcu. Prijavo za vpis oddate preko portal eVŠ v skladu z Razpisom za vpis Na podlagi oddanih vlog s prilogami komisija za raziskovalno delo in doktorski študij FRI presodi o ustreznosti kandidatov za vpis na doktorski študij. Kandidati prejmejo pisno obvestilo o izboru. Rok za vpis na doktorski študij je 2. junij 2017.

Se lahko na študij prijavim tudi, če še ne izpolnjujem pogojev za vpis?

Da. Pogoje za vpis (na primer, dokončan študij druge stopnje) morate izpolnjevati šele ob vpisu, ki je v septembru, ne ob prijavi na razpis.

Se lahko na študij vpišem tudi, če prej nisem študiral računalništva?

Da, vendar je predznanje računalništva in informatike nujno potrebno za uspešen študij. Od študentov, ki se vpišejo na naš študij, pa prej niso študirali računalništva, pričakujemo, da dobro poznajo osnove tega področja in so pripravljeni v prvem letniku z  zapolniti morebitne vrzeli v znanju Posameznikom, ki nimajo nobenih formalnih znanj s področja računalništva, vpis na doktorski študij odsvetujemo.

Kaj pa, če sem na starem programu končal magistrski študij?

V tem primeru FRI študentu prizna določen del obveznosti  doktorskega študija. O priznavanju obveznosti odločaKomisija za raziskovalno delo in doktorski študij na podlagi vloge, ki jo kandidat  poda ob vpisu.

Študentom, ki so se vpisali v 1. letnik doktorskega študija in so pred tem dokončali stari (nebolonjski) magistrski podiplomski študij na FRI, se prizna 60 ECTS kreditnih točk.  Za vse ostale študente starih podiplomskih programov bomo vloge za priznavanje obveznosti obravnavali individualno.
Študentom, ki jim bomo priznali obveznosti na podlagi starih magistrskih programov, bomo pri ocenjevanju priznanih predmetov skušali upoštevati najbolj podoben predmet iz magistrskega študija.

Splošno o študiju

Koliko dela bom moral vložiti, da študij dokončam?

Doktorski študij traja tri leta.Vsak letnik ponuja za 60 ECTS vsebin. Ena ECTS kreditna točka  obsega od 25 do 30 ur obremenitve, tako da je letna obremenitev študenta od 1.500 do 1.800 ur (približno 220 delovnih dni oziroma 45 tednov). Seveda pa je doktorski študij vse prej kot štetje ur v pisarni: študij v pozne nočne ure, dolge diskusije s kolegi, eksperimenti, ki tečejo čez vikend, obiski v laboratorijih v tujini, konference, kjer se debate razplamtijo v pozne nočne ure in, končno, maraton pisanja doktorske naloge so sestavni del edinstvene izkušnje, ki je značilna za to najvišjo in najzahtevnejšo obliko študija.

Lahko študij sploh dokončam, če ob tem delam v podjetju?

Lahko. Ampak ne v treh letih.. Vaša prednost je seveda potencialna povezanost študija z delom. FRI ima za študente ob delu posluh. Študenti namreč lahko uporabijo sistem dobropisov, s katerimi obveznost opravljanja izbranih predmetov prenesejo na eno od dveh prihodnjih študijskih let. S tem lahko študij podaljšajo in obenem sledijo obveznostim v tempu, ki si ga sami zastavijo in uskladijo z delovnimi obveznostmi.

Kdaj izberem mentorja?

Mentorja po svoji lastni presoji in na podlagi svojih raziskovalnih interesov izberete sami, po možnosti pred prijavo na študij. Mentor odločilno vpliva na potek vašega doktorskega študija. Izbor pravega mentorja je zato izjemno pomemben. 

Kolikokrat na teden moram imeti sestanke z mentorjem?

Tu seveda ni nobenega pravila. Nekateri mentorji radi sodelujejo s študenti skoraj dnevno, drugi imajo na primer rajši bolj formalne sestanke enkrat tedensko. Vsekakor pa je znak za alarm, če se z mentorjem že nekaj tednov ali celo mesecev nista videla ali vsaj pogovorila.

 

Pogoji za napredovanje

Kakšni so pogoji za prehode med letniki?

Doktorski študenti, ki so se vpisali v prvi letnik pred študijskim letom 2015/2016, morajo za prehod v drugi letnik uspešno opraviti pregledni predmet, vsaj en poglobljeni predmet, vsaj en prosto izbirni predmet, veščine v znanstvenem delu I in II in oba seminar I in II.

Za prehod v tretji letnik morajo uspešno opraviti vse predmete iz prvega letnika, 45 ECTS kreditnih točk drugega letnika in imeti odobreno temo doktorske disertacije.

 

Študenti, ki se bodo vpisali na doktorski študij od študijskega leta 2015/2016 dalje, pa morajo za prehod v drugi letnik uspešno opraviti najmanj 55 ECTS, od tega 20 ECTS iz naslova organiziranih oblik študija, ki obvezno vključujejo naslednje predmete prvega letnika:

  • uspešno opravljen en poglobljeni predmet (5ECTS),
  • uspešno opravljene Veščine v znanstvenem delu I (5 KECTS),
  • uspešno opravljena Seminar 1 in Seminar 2 (5 ECTS+ 5 KECTS = 10ECTS),
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v prvem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim  poročilom s strani mentorja (35 ECTS).

Za prehod v tretji letnik pa mora študent opraviti obveznosti v skupnem obsegu vsaj 115ECTS, ki vključujejo:

  • uspešno opravljene vse predmete iz prvega letnika (25ECTS)
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v prvem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim  poročilom s strani mentorja (35 ECTS),
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v drugem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim poročilom s strani mentorja (40ECTS),
  • uspešno opravljen poglobljeni predmet iz drugega letnika (5 ECTS),
  • uspešno opravljena Seminar 3 in Seminar 4 (5 ECTS + 5 ECTS= 10 ECTS),
  • odobreno temo doktorske disertacije.

Med pogoji za prehod v drugi letnik ni opravljenega raziskovalnega dela. Se pravi, prvo leto ne raziskujem?

Svetujemo vam, da z raziskovalnim delom pričnete takoj po vpisu. Večina predmetov prvega letnika je  povezanih z vašim raziskovalnim delom. Na Seminarju I  predstavite področje, ki vas zanima, na Seminarju II pa že prve  rezultate vašega raziskovalnega dela. Predmet Veščine v raziskovalnem delu vas seznani s tehnikami raziskovanja in strokovnega dela. Raziskave so najpomembnejši del vašega doktorskega študija in prav je, da z njimi pričnete takoj na začetku.

 

Tema doktorske disertacije

Kaj sploh je tema doktorske disertacije?

Študent mora za napredovanje v tretji letnik imeti odobreno temo doktorske disertacije. Prošnja za odobritev teme vsebuje njen opis, v katerem kandidat pokaže, da je izbral raziskovalno področje, ki ga dobro pozna in na katerem bo njegovo delo lahko vodilo k prispevkom k računalniški in informacijski znanosti. Dispozicija teme doktorske disertacije, ki je namenjena pridobitvi soglasja k temi doktorske disertacije naj obsega od 3 do največ 5 strani (brez literature).

Kdaj lahko oddam prošnjo za odobritev temo?

Ko je vaše delo napredovalo do te mere, da je jasno, na katerem področju boste delali in kaj boste na tem področju lahko prispevali. Ko znate odgovoriti na vprašanja: kakšno je stanje raziskav na tem področju, katere so glavne objave s področja, kaj je pomanjkljivost obstoječih metod oziroma katera je tista niša, ki jo bo izpolnilo vaše delo,kako se boste problema lotili (metodologija) in kakšne metode boste razvili, kako boste vedeli, da so te uspešne, kaj bodo glavni pričakovani prispevki k znanosti in zakaj so ti pomembni?

Tisti, ki želijo na doktorskem študiju nadaljevati študij brez pavziranja, morajo prošnjo za odobritev teme oddati v začetku drugega semestra drugega letnika študija, na primer najkasneje za aprilsko sejo Senata FRI. To velja predvsem za mlade raziskovalce. Od študenotv, ki študirate ob delu, FRI ne pričakuje, da vam bodo delovne obveznosti dopuščale, da temo oddate po letu in pol študija.

Kaj so pričakovani prispevki k znanosti?

Nove, izvirne metode in pristopi, ki ste jih razvili in ki prispevajo k razvoju izbranega znanstvenega področja. Implementacija že znanih metod in razvoj programskih rešitev, ki te vsebujejo, ni prispevek k znanosti. Reševanje praktičnega problema z že razvitimi tehnikami tudi ni prispevek k računalniško-informacijski znanosti.

Dobropisi

Upravni odbor je na svoji seji dne 22. 2. 2011 uvedel sistem dobropisov, ki omogočajo doktorskim študentom, da izbrane predmete v tekočem letu študija, za katerega plačujejo šolnino, v tem letu izpustijo in jih namesto tega opravijo v prihodnjih letih:

  • Študentje ob vpisu (na vpisnem obrazcu) ali najkasneje 14 dni po pričetku semestra sporočijo, od katerih predmetov v tem semestru se želijo odjaviti.
  • Za na ta način odjavljene predmete se študentom preda dobropis (pisni dokument oziroma ustrezna zabeležka v e-Študentu), ki dopušča, da lahko predmet opravijo v enem od prihodnjih študijskih let, ne glede na status njihovega vpisa na študij. Študent, ki se je od predmeta odjavil v enem od preteklih let, se lahko na ta predmet, ko ga želi opravljati, prijavi evidenčno na podlagi dobropisa. Prijavo mora oddati pisno referentu za doktorski študij vsaj štirinajst dni pred pričetkom semestra. Dobropis lahko za posamezni predmet vnovči samo enkrat.
  • Študent se lahko od predmeta odjavi v prvih 14 dneh po začetku semestra. Kasnejša neudeležba pri predmetu, neopravljanje obveznosti, oziroma negativna ocena pri predmetu niso podlaga za odjavo.
  • Evidenco o prijavah, odjavah in dobropisih vodi študentska pisarna oziroma strokovni delavec za doktorski študij.
  • Predmet »Pregledne teme« je izvzet iz tega pravilnika in se od njega študent ne more odjaviti, oziroma zanj ne more prejeti dobropisa.