Pogosta vprašanja

 

Prijava in vpis na doktorski študijski program tretje stopnje

Kako se prijavim?

Kandidati za vpis v razpisane doktorske študijske programe oddajo elektronsko prijavo na spletnem portalu eVŠ Na tej spletni strani so objavljena tudi podrobnejša navodila za izpolnjevanje prijave za vpis.

Kandidati naj bodo pozorni, kdaj je zadnji dan za elektronsko oddajo prilog k prijavi za vpis, saj po tem datumu oddaja prilog ni več mogoča. V primeru, da ima kandidat tehnične in druge težave z oddajanjem zahtevanih prilog na spletnem portalu eVŠ, naj to sporoči na prvi nivo pomoči prijaviteljem na e-naslov ekc@gov.si (upoštevati je treba, da bo prošnja za pomoč obravnavana v času uradnih ur), saj v nasprotnem primeru pritožbe zaradi tehničnih težav pri oddaji zahtevanih prilog ne bodo upoštevane.

Navodila za oddajo dokazil in prilog >

 

Sem tujec in me zanima, kakšen je postopek prijave, je drugačen od ostalih?

Ne, postopek je enak za vse kandidate. V vašem primeru pa je potrebno označiti, v postopku prijave, da ste kandidat s tujim zaključenim izobraževanjem. V prijavi vas tudi opozori, da morate priložiti poleg prijave in osnovnih prilog tudi dokumente za priznavanje izobraževanja za namen nadaljevanja izobraževanja v RS.

 

Kako je predvideno sofinanciranje doktorskega študija?

Za š. l. 2022/23 je predvideno sofinanciranje, vendar še ne vemo znesek sofinanciranja. Ob prijavi priložite tudi dokazilo o zaključeni predhodni stopnji študija, na primer dokazilo o zaključku prve stopnje (priloga k diplomi), zaključek druge stopnje je že tako predpogoj za vpis na doktorski študij, če ste študirali po bolonjskem programu.

 

Kdaj izvemo višino sofinanciranja?

Predvidoma boste obveščeni ob koncu meseca novembra.

 

Ali je predhodno preverjanje znanje angleškega jezika?

Načeloma ne, vendar boste po zaključenem prijavnem postopku povabljeni na Skype konferenco in se na kratko predstavili Komisiji za raziskovalno delo in doktorski študij.

 

Se lahko na študij prijavim tudi, če še ne izpolnjujem pogojev za vpis?

Prijava še ni obvezujoča za vpis, vendar, če zamudite prijavni rok vam žal ne bomo mogli nič pomagati. Svetujemo, da se kljub temu prijavite preko eVŠ portala, označite, da še niste zaključili študija, ter k prijavi priložite dokazila, ki jih že imate. Takoj, ko boste magistrirali, zaključili študij, boste poslali manjkajoči dokument, vendar najkasneje do sredine septembra 2022.

 

Se lahko na študij vpišem tudi, če prej nisem študiral računalništva?

Da, vendar je predznanje računalništva in informatike nujno potrebno za uspešen študij. Od študentov, ki se vpišejo na naš študij, pa prej niso študirali računalništva, pričakujemo, da dobro poznajo osnove tega področja in so pripravljeni v prvem letniku z  zapolniti morebitne vrzeli v znanju. Posameznikom, ki nimajo nobenih formalnih znanj s področja računalništva, vpis na doktorski študij odsvetujemo.

 

Kaj pa, če sem na starem programu končal magistrski študij?

V tem primeru FRI študentu prizna določen del obveznosti doktorskega študija. O priznavanju obveznosti odloča Komisija za raziskovalno delo in doktorski študij na podlagi vloge, ki jo kandidat  poda ob vpisu.

Študentom, ki jim bomo priznali obveznosti na podlagi starih magistrskih programov, bomo pri ocenjevanju priznanih predmetov skušali upoštevati najbolj podoben predmet iz magistrskega študija.

 

Splošno o študiju

Koliko dela bom moral vložiti, da študij dokončam?

Doktorski študij traja štiri leta. Vsak letnik ponuja za 60 ECTS vsebin. Ena ECTS kreditna točka  obsega od 25 do 30 ur obremenitve, tako da je letna obremenitev študenta od 1.500 do 1.800 ur (približno 220 delovnih dni oziroma 45 tednov). Seveda pa je doktorski študij vse prej kot štetje ur v pisarni: študij v pozne nočne ure, dolge diskusije s kolegi, eksperimenti, ki tečejo čez vikend, obiski v laboratorijih v tujini, konference, kjer se debate razplamtijo v pozne nočne ure in, končno, maraton pisanja doktorske naloge so sestavni del edinstvene izkušnje, ki je značilna za to najvišjo in najzahtevnejšo obliko študija.

 

Lahko študij sploh dokončam, če ob tem delam v podjetju?

Lahko. Vaša prednost je seveda potencialna povezanost študija z delom. FRI ima za študente ob delu posluh. Študenti namreč lahko uporabijo sistem dobropisov, s katerimi obveznost opravljanja izbranih predmetov prenesejo na eno od dveh prihodnjih študijskih let. S tem lahko študij podaljšajo in obenem sledijo obveznostim v tempu, ki si ga sami zastavijo in uskladijo z delovnimi obveznostmi.

 

Kdaj izberem mentorja?

Mentorja po svoji lastni presoji in na podlagi svojih raziskovalnih interesov izberete sami, pred prijavo na študij. Mentor odločilno vpliva na potek vašega doktorskega študija. Izbor pravega mentorja je zato izjemno pomemben. 

 

Kolikokrat na teden moram imeti sestanke z mentorjem?

Tu seveda ni nobenega pravila. Nekateri mentorji radi sodelujejo s študenti skoraj dnevno, drugi imajo na primer rajši bolj formalne sestanke enkrat tedensko. Vsekakor pa je znak za alarm, če se z mentorjem že nekaj tednov ali celo mesecev nista videla ali vsaj pogovorila.

 

Pogoji za napredovanje

Kakšni so pogoji za prehode med letniki?

Študenti, ki se bodo vpisali na doktorski študij od študijskega leta 2019/2020 dalje, morajo za prehod v drugi letnik uspešno opraviti najmanj 55 ECTS, od tega 20 ECTS iz naslova organiziranih oblik študija, ki obvezno vključujejo naslednje predmete prvega letnika:

  • uspešno opravljen en poglobljeni predmet (5 ECTS),
  • uspešno opravljene Veščine v znanstvenem delu I (5 KECTS),
  • uspešno opravljena Seminar 1 in Seminar 2 (5 ECTS+ 5 KECTS = 10 ECTS),
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v prvem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim  poročilom s strani mentorja (35 ECTS).

Za prehod v tretji letnik pa mora študent opraviti obveznosti v skupnem obsegu vsaj 115 ECTS, ki vključujejo:

  • uspešno opravljene vse predmete iz prvega letnika (25 ECTS)
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v prvem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim  poročilom s strani mentorja (35 ECTS),
  • uspešno opravljeno raziskovalno delo v drugem letu študija, izkazano s podanim pozitivnim poročilom s strani mentorja (40 ECTS),
  • uspešno opravljen poglobljeni predmet iz drugega letnika (5 ECTS),
  • uspešno opravljena Seminar 3 in Seminar 4 (5 ECTS + 5 ECTS= 10 ECTS),
  • odobreno temo doktorske disertacije na članici.

Za prehod v četrti letnik pa mora študent opraviti obveznosti prvega, drugega in tretjega letnika v skupnem obsegu 180 ECTS in imeti odobreno temo na UL.

 

Med pogoji za prehod v drugi letnik ni opravljenega raziskovalnega dela. Se pravi, prvo leto ne raziskujem?

Svetujemo vam, da z raziskovalnim delom pričnete takoj po vpisu. Večina predmetov prvega letnika je  povezanih z vašim raziskovalnim delom. Na Seminarju I  predstavite področje, ki vas zanima, na Seminarju II pa že prve  rezultate vašega raziskovalnega dela. Predmet Veščine v raziskovalnem delu vas seznani s tehnikami raziskovanja in strokovnega dela. Raziskave so najpomembnejši del vašega doktorskega študija in prav je, da z njimi pričnete takoj na začetku.

 

Dispozicija doktorske disertacije

Kaj sploh je dispozicija doktorske disertacije?

Študent mora za napredovanje v tretji letnik imeti odobreno dispozicijo doktorske disertacije na članici. Prošnja za odobritev dispozicije vsebuje njen opis, v katerem kandidat pokaže, da je izbral raziskovalno področje, ki ga dobro pozna in na katerem bo njegovo delo lahko vodilo k prispevkom k računalniški in informacijski znanosti. Dispozicija doktorske disertacije, ki je namenjena pridobitvi soglasja k dispoziciji doktorske disertacije naj obsega od 3 do največ 5 strani (brez literature).

 

Kdaj lahko oddam prošnjo za odobritev dispozicije?

Ko je vaše delo napredovalo do te mere, da je jasno, na katerem področju boste delali in kaj boste na tem področju lahko prispevali. Ko znate odgovoriti na vprašanja: kakšno je stanje raziskav na tem področju, katere so glavne objave s področja, kaj je pomanjkljivost obstoječih metod oziroma katera je tista niša, ki jo bo izpolnilo vaše delo, kako se boste problema lotili (metodologija) in kakšne metode boste razvili, kako boste vedeli, da so te uspešne, kaj bodo glavni pričakovani prispevki k znanosti in zakaj so ti pomembni.

Tisti, ki želijo na doktorskem študiju nadaljevati študij brez pavziranja, morajo prošnjo za odobritev dispozicije oddati v začetku drugega semestra drugega letnika študija, in sicer v mesecu marcu.

 

Kaj so pričakovani prispevki k znanosti?

Nove, izvirne metode in pristopi, ki ste jih razvili in ki prispevajo k razvoju izbranega znanstvenega področja. Implementacija že znanih metod in razvoj programskih rešitev, ki te vsebujejo, ni prispevek k znanosti. Reševanje praktičnega problema z že razvitimi tehnikami tudi ni prispevek k računalniško-informacijski znanosti.