• Izvirna teorija, s katero je možno izračunati jezikovni pomen
Novice

Po končani maturi in 5 letih opravljanja priložnostnih del se je Žiga Sajovic, prejemnik Prešernove nagrade Fakultete za računalništvo in informatiko v letu 2017, odločil, da se iz Maribora preseli v Ljubljano in postavljanje gradbenih odrov zamenja za razvoj matematičnih teorij. Vpiše se na Fakulteto za računalništvo in informatiko, kjer profesorjem pokaže svojo beležko s teorijami, ki jih piše v prostem času. Njegove zamisli so kmalu vzbudile zanimanje pri prof. dr. Borutu Robiču, ki je postal mentor njegovega diplomskega dela z naslovom Operatorski račun nad programskimi prostori. Razvil je algebraični jezik, ki je programski jezik in hkrati jezik obravnave v njem zapisanih programov. Gre za meta-jezik samega sebe, s katerim se lahko teoretsko preučuje nevronske mreže, ki se uporabljajo na področju umetne inteligence. Žiga nadaljuje študij na magistrski ravni, je avtor knjižnice dCpp in Chief AI Officer pri podjetju XLAB.


Zakaj ste se odločili za vpis na Fakulteto za računalništvo in informatiko?

V tistem obdobju nisem vedel, kaj bi rad počel v življenju v smislu poklica, in vsebino beležke, ki jo omenjate, nisem videl, kot nekaj, kar bi imelo vrednost. Veliko pa sem reševal naloge portalov, kot je project Euler, ob katerih sem skozi jezik C spoznaval širino programiranja. Uvidel sem, da se je ne glede na to, kje se bom na koncu znašel, na poti do tja smiselno izuriti v programiranju.
 

Kaj vam je bilo pri študiju najbolj všeč in kaj so najpomembnejša znanja in izkušnje, ki ste jih dobili?

Bolj kot znanja, bi v ospredje postavil ljudi, ki sem jih tukaj spoznal. Preden sem prišel na FRI, sem vsa znanja pridobival sam. Človek se marsikaj lahko priuči v osami, ampak kaliti se obdan z ljudmi, h katerim lahko stopiš po nasvet, je precej lažje.
 

V časih, ko se zdi, da je pozornost bolj usmerjena v prakso, vi razvijate nove teorije. Kaj vas je navdušilo k razmišljanju o teorijah in razvijanju?

Programiranje vidim kot udejanjenje abstraktne misli za nek oprijemljiv namen. Posledično me privlači inverzna smer; prehod iz specifičnih problemov v izčiščeno idejo, ki razkrije, da različni pogledi zrejo v isti predmet. In ko predmet uvidiš v celoti, ga je lažje prijet v roke z željenim namenom.
 

Zdaj ste študent podiplomskega študija. Kako študij na magistrski ravni nadgrajuje dodiplomskega?

Študent ima že ob zaključevanju dodiplomskega študija precej svobode pri izbiri vsebine študijskega programa in na magistrski stopnji je te svobode še več. Tako da je stopnja nadgradnje (dodiplomskega z magistrskim študijem) predvsem v rokah študenta, za kar pa so mu dane vse možnosti.
 

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Videti več, kot vidim danes.


Vse, ki vas zanima študij računalništva in informatike, vabimo na informativne dneve, 9. in 10. februarja 2018. Več si lahko preberete na strani Bodoči študenti, kjer so na voljo opisi študijskih programov in pomembni datumi.

/* */