Enej Guček Puhar je na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) Univerze v Ljubljani univerzitetni študijski program prve stopnje računalništvo in informatika zaključil z diplomskim delom z naslovom »Primerjava 3D modelov paleolitske lesene konice« in zanj na Dnevu FRI 2018 prejel fakultetno Prešernovo nagrado. Študij trenutno nadaljuje na magistrskem študijskem programu računalništvo in informatika na FRI.

Prejeli ste Prešernovo nagrado, najvišje priznanje za dosežke študentov. Nam lahko razložite s čim ste se v diplomi ukvarjali?

Domnevo arheologov, da je prišlo v desetletnem obdobju po odkritju paleolitske konice do pomembnih sprememb v njeni teksturi in strukturi, velikosti in volumnu, sem uspel dokazati z volumetričnimi meritvami in primerjavami z uporabo posebnih računalniških algoritmov (ICP, C2C, C2M, M3C2) in uporabo odprtokodnega programskega orodja Cloud Compare. S tem se je izkazala potreba po dodatnih zaščitnih ukrepih in permanentnem računalniškem spremljanju konice, da bi lahko prihodnjim generacijam ohranili tako pomembno arheološko ostalino slovenske in svetovne kulturne dediščine.

Ugotovitve naloge smo predstavili tudi na mednarodnem posvetu IEEE o metrologiji v arheologiji v Italiji ter bili deležni posebnega priznanja in zanimanja tujih strokovnjakov. 

Kakšen pomen ima torej vaše delo za raziskave v arheologiji?

Pomen diplomske teme je na eni strani v tem, da naloga predstavlja prvi primer uporabe izbranega programskega orodja v arheologiji in na področju ohranjanja kulturne dediščine. Pristop ne zahteva veliko specialističnega znanja in prakse, zagotavlja pa zanesljive, primerljive in natančne podatke, ki jih je mogoče matematično, statistično in grafično obdelati in nazorno predstaviti. S primerjavo in pridobljenimi rezultati smo pokazali, da si napredka in kakovostnih rezultatov znanstvenih raziskovanj tako v humanističnih vedah kot tudi v naravoslovnih znanostih ni mogoče več zamisliti brez uporabe sodobnih računalniških in informacijskih tehnologij, metod in orodij.

Kakšna pa je bila vaša izkušnja pisanja diplomske naloge?

Obravnavo petih 3D modelov lesene paleolitske konice mi je predlagal prof. dr. Franc Solina, ker so bile vse razpisane teme s področja računalniškega vida že izbrane. Bil sem nekoliko v zadregi in dvomih, ali bom lahko temo iz računalniške arheologije sploh uspešno obdelal. Po prvem delovnem  sestanku je dvom izginil. V veliko pomoč so mi bili jasni nasveti, usmeritve in predlogi mentorja in obeh somentorjev (doc. dr. Aleš Jaklič in mag. Miran Erič). Zelo koristni so bili nasveti mag. Mirana Eriča, ki je razpolagal z bogato zbirko podatkov o odisejadi konice od njenega odkritja leta 2008 do njene izročitve Mestnemu muzeju v Ljubljani. Tudi sodelavci Laboratorija za računalniški vid so mi prijazno zagotovili vso tehnično in strokovno pomoč. Spoznal sem, da le kvalitetno in zavzeto mentorstvo in somentorstvo lahko prinese dobre rezultate.

Bliža se čas vpisa nove generacije dijakov in dijakinj. Kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o vpisu na FRI? Zakaj ste se vi odločili za študij na FRI?

Pri  izbiri študija sem v prvih letih gimnazije še nihal med različnimi smermi in študijem v tujini. Ker sem se začel udeleževati poletnih šol računalništva, najprej pri izobraževalnem podjetju za IT, nato pa še na Fakulteti za računalništvo in informatiko in Fakulteti za elektrotehniko, sem se v tretjem letniku gimnazije odločil za študij računalništva.

Dijakinjam in dijakom, ki danes razmišljajo o vpisu na FRI in jim matematika, fizika, logika in drugi naravoslovni predmeti ne delajo težav, bi priporočil, da sprejmejo ta izziv. S študijem na FRI bodo dnevno spoznavali, da bodo v kratkem postali aktivni sooblikovalci 4. industrijske revolucije, ki bo z novimi tehnologijami človekovo življenje poenostavila, ga razbremenila in mu omogočila povsem nova spoznanja, nove razvojne možnosti in perspektive. Hkrati pa bodo z znanjem, ki ga bodo pridobili na FRI, dobili možnost uresničevati svoje interese tudi na drugih področjih, saj računalništvo in informatika postajata nepogrešljivi sestavini različnih človekovih praks in znanj.

Kje se vidite v prihodnosti, kakšni so vaši načrti?

Trenutno se vidim v razvoju računalniških in informacijskih orodij, programov, tehnologij in metodoloških pristopov, ki bi poenostavili in racionalizirali človekove prakse. Z diplomsko nalogo sem potrdil svoj interes tudi za to, da bi z novimi metodološkimi pristopi bogatil  znanstveno in raziskovalno delo ter učinkovito implementiral 3D tehnologije v računalniško in informacijsko deficitarna in podhranjena področja prakse, izobraževanja in raziskovanja.

Vse, ki vas zanima študij računalništva in informatike, vabimo na informativne dneve, 15. in 16. februarja 2019. Več si lahko preberete na strani Bodoči študenti, kjer so na voljo opisi študijskih programov in pomembni datumi.