Za vrati Laboratorija za računalniške komunikacije (LRK) se skriva več kot nakazuje ime. Tu najdemo zelo raznoliko ekipo sodelavcev, saj jih je skoraj pol študiralo drugje in so na Fakulteto za računalništvo in informatiko prišli s priznanih tujih institucij, prav tako pa sodelujejo z doktorskimi študenti, ki trenutno del usposabljanja opravljajo v Italiji in Savdski Arabiji. S področja računalniških omrežij ter virtualizacije virov se je delovno področje laboratorija postopoma razširilo na internet stvari in izboljšavo učinkovitejšega računanja na robnih napravah ter na računalniško varnost.

Glavna področja raziskovanja danes zajemajo komunikacijska omrežja, energijsko učinkovitost, kibernetsko varnost, avtonomna vozila, virtualizacijo virov, učinkovito kmetijstvo in živinorejo ter internet stvari. Pri tem si v laboratoriju prizadevajo preoblikovati kompleksne teorije v inovativne in praktične rešitve ter ob tem graditi dolgotrajne odnose z mednarodnimi institucijami.

V laboratoriju, ki ga od jeseni 2023 vodi izr. prof. dr. Veljko Pejović, (do tedaj ga je vodila dekanja FRI izr. prof. dr. Mojca Ciglarič), kljub resnosti strokovnega dela vlada prijetno vzdušje, ki ga ob našem obisku popestrijo smeh, dobra volja in številne plastične račke.

Raziskovanje energijske učinkovitosti

Najbolj odmevna raziskava v zadnjem letu je bila uporaba prototipa drona za učinkovitejše kmetovanje, ki so ga pod vodstvom doc. dr. Octaviana Machidona razvili v projektu AgriAdapt. Dron omogoča manjšim kmetom uporabo sodobnih tehnologij za nadzor poljščin. Sistem zmanjšanja uporabo pesticidov, saj dron natančno zazna lokacijo plevela. Poleg tega je cenovno dostopen, z detekcijo v realnem času zmanjšuje čas ugotavljanja težav, omogoča avtonomno letenje, kar olajša uporabo tudi manj izkušenim kmetom. Zanjo so prejeli nagrado na konferenci Agro HiTech.

Prototip drona za učinkovitejše kmetovanje

Z razvojem energetsko učinkovitih rešitev za omejene naprave, ki se zavedajo svojega okolja ter se mu prilagajajo, in ki imajo širše implikacije v zdravstvu in svetu mobilnih naprav, se ukvarjata tudi dr. Alina Machidon in dr. Veljko Pejović. Na temo dinamičnega prilagajanja natančnosti računanja nevronske mreže na mobilnih napravah je leta 2022 pod mentorstvom dr. Pejovića magistriral Matej Fabjančič in za svoje delo prejel univerzitetno Prešernovo nagrado za študente magistrskega študija.

Kibernetska varnost

Nekaj večjih kibernetskih napadov, med drugim tudi na Univerzo v Ljubljani, je lani ponovno opozorilo na pomen kibernetske varnosti. V laboratoriju to področje aktivno raziskujejo v sodelovanju s slovenskimi podjetji, Evropsko obrambno agencijo in Natom. Njihovo delo zajema predvsem človeški faktor, kar pomeni raziskovanje načinov manipulacije, s katerimi lahko hekerji ali prevaranti posameznike prepričajo, da jim omogočijo nepooblaščen dostop. Doc. dr. David Modic ob tem koordinira tudi skupino, ki uvaja predmete z vsebinami računalniške varnosti v dodiplomski študj.

Doktorski študent Andraž Kraševec, ki aktivno sodeluje z laboratorijem, je v Raziskovalnem središču evropske komisije v Italiji (JRC) del enote za kibernetsko varnost, kjer raziskuje alternative avtentikacije uporabnikov na podlagi njihovih vedenjskih vzorcev. Njegovo delo v JRC prispeva k sprejemanju zakonov in regulativ na ravni EU.

Omrežja in komunikacije

Za računalniške komunikacije, ki dajejo ime laboratoriju, skrbijo izr. prof. dr. Mojca Ciglarič ter asistenta dr. Matjaž Pančur in Miha Grohar. Posvečajo se predvsem mrežnim sistemom in virtualizaciji, pa tudi uporabi umetne inteligence za izboljšanje varnosti omrežij ter napredni računalniški komunikaciji s pomočjo sodobne strežniške infrastrukture.

Robotika na zabaven način

Poleg dronov dr. Octavian Machidon rad preizkuša tudi robote, kjer v okviru demonstracijskega projekta z roboti Duckiebot, opremljenimi s kamero in senzorji (in račko), raziskuje področje avtonomne vožnje. Račkoboti samostojno vozijo po maketi mesta, kar vključuje praktično uporabo konceptov, kot so avtonomna navigacija in zaznavanje okolja, ter uporablja različne tehnologije, med katerimi so računalniški vid, senzorika, umetna inteligenca, strojno učenje in robotski operacijski sistem.

Doc. dr. Octavian Machidon s pripomočki projekta Duckiebot

Mednarodno sodelovanje

V laboratoriju si zelo prizadevajo za mednarodno sodelovanje in izmenjavo dobrih praks, zato izvajajo projekt Global Innovation Teams, namenjen izmenjavi izkušenj med fakultetami iz Irske, Švedske, Francije, Kitajske, Južne Koreje in Slovenije ter pridobivanju praktičnih izkušenj študentov v podjetjih.

Poleg že omenjenega študenta, ki dela v raziskovalnem središču Evropske komisije v Italiji, pa Boris Radovič dela dvojni doktorat na FRI in KAUST v Savdski Arabiji, kjer raziskuje mobilno učenje modelov in preučuje heterogenost podatkov pri zveznem učenju.

Priložnosti za študente

Bolj aktivni študenti že dobro poznajo vsaj nekatere člane laboratorija, saj dr. Matjaž Pančur koordinira študentski tehnološki pospeševalnik Garaža FRI, ki se nahaja v avli fakultete, dr. Veljko Pejović pa koordinira delavnico Frižider v tretjem nadstropju fakultete, kjer je dovolj opreme in orodja tudi za tiste, ki želijo kdaj sami kaj sestaviti in povezati elektroniko.

Še posebej pa so v LRK veseli študentov, ki jih zanima projektno delo ali izdelava zaključnih nalog, zlasti, tistih, ki jih klasično “delo za računalnikom“ ne izpolnjuje, in bi radi naredili npr. model strojnega učenja na migajoči napravi, ali z razumevanjem uporabniških čustev in obnašanja izboljšali varnost na spletu, ali razvili mrežne rešitve, ki združujejo umetno inteligenco in več-sto-gigabitne tokove.

V študente so pripravljeni investirati tudi več sredstev, mentorskega in somentorskega dela, da študentski projekti niso le učna vaja, ampak nekaj, kar ima praktično vrednost. Za delo je na voljo najsodobnejša oprema, prav tako pa so vedno na voljo tesne povezave s tujimi institucijami in industrijo – trenutno LRK mentorira več študentov, ki svoje zaključne naloge opravljajo v sodelovanju z vrhunskimi strokovnjaki iz University College London, University of Illinois Urbana-Champaign in King Abdullah University of Science and Technology. 

Kogar zanima sodelovanje, naj potrka na vrata laboratorija ali piše na: veljko.pejovic@fri.uni-lj.si.