Urška Herbst je mama, športnica, plesna inštruktorica, naravoslovka, diplomantka FRI z diplomo »Napovedovanje čustvene naravnanosti avtorjev v spletnih komentarjih«, produktna vodja na Zemanti in soorganizatorka Product Tanka v Sloveniji.

V intervjuju si preberite, s kakšnimi izzivi se je soočala med študijem na FRI in s čim se ukvarja na Zemanti.

Zakaj si se odločila za FRI?

Naravoslovne vsebine so me veselile že v osnovni šoli, do končne odločitve pa je prišlo na Gimnaziji Vič. Delno zaradi Alenke Krapež, takrat profesorice informatike, zdaj ravnateljice, ki je vsebine podajala na zelo zanimiv in navdihujoč način, delno pa tudi zato, ker se je računalništvo takrat začelo kazati kot poklic prihodnosti. V tem smislu se mi je zdelo super, da študiraš nekaj, kar te veseli in v okviru česar se lahko izobraziš za zelo perspektiven poklic.

Kakšen je bil študij na FRI?

V prvem letniku je bilo 80 % matematike, kar mi je šlo super, 20 % pa programiranja. Najprej mi slednje ni šlo najbolje, v drugem letniku pa mi je pretvarjanje problemov v matematično-logični model kar naenkrat postalo jasno in od takrat naprej je bilo veliko lažje. Na programiranje sem vedno gledala kot na orodje za doseganje drugih višjih ciljev, zato sem si v četrtem letniku za izbirni predmet izbrala bioinformatiko. Pri tej mi je bilo vedno zanimivo to, da si lahko uporabil znanje programiranja za neko dobrobit človeštva – npr. s pomočjo genoma predvideti, kdo je nagnjen k določeni bolezni.

Zaradi tekmovanj na platformi Kaggle in prof. dr. Blaža Zupana sem se vedno bolj navduševala nad odkrivanjem znanj iz podatkov. Ta je vedno predaval s takšnim entuziazmom, da sem snov naravnost požirala in me je vedno zanimalo več. Za diplomo sem pod njegovim mentorstvom delala semantično analizo spletnih komentarjev. S portala rtvslo.si sem zbrala članke in poskušala napovedati, ali so komentarji pod člankom pozitivni ali negativni. Moj sistem je sicer na podlagi uporabe določenih istih izrazov zelo dobro prepoznal sorodne in raznolike članke, pri analizi komentarjev pa nisem dobila želenih rezultatov. Komentatorji na spletu namreč večinoma ne uporabljajo knjižne slovenščine, pišejo površno in z veliko tipkarskimi napakami ter so pogosto sarkastični (česar moj sistem ni znal prepoznati). Izkazalo se je tudi, da komentarji največkrat niso samo pozitivni ali negativni, ampak v enem od mnogih odtenkov vmes. Logistična regresija je na tem primeru pokazala, da je moj sistem malo boljši kot naključna izbira. Pravilno je prepoznal dobrih 60 % primerov, kar pomeni, da se je v slabih 40 % še vedno motil. Še dobro, da nisem reševala kakšnega resnejšega problema, kjer bi bilo od mojega napovednega modela odvisno življenje

Računalništvo je široko področje, zato je pomembno v času študija ali po koncu najti konkretno usmeritev. Ker je to tako interdisciplinarna veda in je vpletena v vsak dan mojega življenja, sem naposled razumela, kar nam je dekan venomer ponavljal – da s študijem razviješ predvsem način razmišljanja. Zato sem se v vsakem izzivu, tako na službenem kot tudi na zasebnem področju, na zanimiv in drugačen način poskušala lotiti reševanja problemov.

Kako si prišla na Zemanto?

Zemanta je bila pri meni vedno zelo dobro zapisana kot inovativen in napreden startup, kjer ne delaš le kariere, ampak se hkrati gradiš kot oseba. Ljudje na čelu z Andražem Torijem in Boštjanom Špetičem so zaradi svojega znanja in načina razmišljanja že sami po sebi navdušujoči, in ker se rada učim, se rada obdam z ljudmi, ki me znajo motivirati. Čeprav sem bila v prejšnji službi zelo zadovoljna, pa sem vabilo na Zemanto z veseljem sprejela, saj gre za tehnološko podjetje in to je zame pomenilo, da bom lahko svoje znanje koristno uporabila in nadgradila. Pa še tema se je nekako prekrila, saj sem prej delala v branži, kjer se uporablja takšne produkte, kot jih snuje Zemanta. Pri načrtovanju in gradnji novih funkcionalnosti se veliko lažje poistovetim s samim uporabnikom, saj sem prej bila to tudi sama.

Kaj pa dela Zemanta?

V oglaševanju želiš z oglasom seveda doseči čim več ljudi. Digitalni založniki (publisherji) se združujejo v različne mreže, kjer ima vsaka določen doseg in obiskanost ter platformo, kjer oglaševalci ustvarjajo oglaševalske kampanje. Zemanta razvija platformo, ki oglaševalcem omogoča, da enostavno distribuirajo oglaševalske kampanje na več kot 70 mrežah, s katerimi smo integrirani. Tako na enostaven način poveča doseg in zmanjša obseg ročnega in birokratskega dela. Ni treba vnašati in spreminjati podatkov v 70 sistemih, ampak samo v enem. To omogoča enostavno optimizacijo financiranja in rezultatov oglaševalskih kampanj.

Kako bi opisala vlogo produktarja?

Kot produktni vodja opazuješ trende na trgu, se pogovarjaš s strankami in spremljaš konkurenco. Produkt ni namenjen samoobstoju, ampak mora biti za stranke uporaben. Na trgu prepoznavaš potrebe oz. probleme, ki jih poskušaš dobro opisati, definirati. Samo tako lahko inženirji zasnujemo rešitev, ki bo ta problem oz. potrebo reševala. Tehnična rešitev je lahko krasna, a je škoda vsake minute, ki ji je bila namenjena, če ne rešuje problema, je uporabniki ne bodo uporabljali ali jim celo otežuje vsakdanje delo.

Kaj je »native« oglaševanje?

Domorodno ali »native« oglaševanje je oglaševanje, ki se tako lepo zlije z vsebino strani, da je nemoteče za uporabnika in zato bolj uspešno. Motilci oglasov (adblockerji) obstajajo zato, ker gredo klasične pasice z oglasi ljudem na živce, saj motijo ali celo prekinejo uporabniško izkušnjo. Na ta način mi skrbimo za sožitje bralcev na eni strani, ki brezplačno pridejo do želene vsebine, in oglaševalcev, ki z oglasi na spletnih straneh dosegajo občinstvo tako, da skozi vsebino promovirajo svoje produkte ali storitve.

Zakaj delaš, kar delaš?

“Build products, that people love”. Sodelovati pri ustvarjanju dobrega produkta, ki olajša vsakdanje delo ali rešuje probleme uporabnikov, mi je v veliko veselje. V oglaševalski panogi, kjer je to posebej težko, pa je to še dodaten izziv.

Prispevek je promocijska objava velikega pokrovitelja Poletne šole FRI 2018, podjetja Zemanta d.o.o.