Sledenje premikajočim objektom je za človekovo oko nekaj najbolj naravnega, za računalnik pa je to izjemno zapletena naloga. Mladi raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko (FRI) in član Laboratorija za umetne vizualne spoznavne sisteme, Alan Lukežič, v okviru svojega doktorskega študija že več let uspešno razvija in izboljšuje algoritme računalniškega vida, ki omogočajo vse bolj natančno vizualno sledenje. Na Dnevu FRI 2019 je prejel posebno priznanje in nagrado za raziskovalno delo podiplomskih študentov, in sicer za kar tri prispevke, ki so bili sprejeti na tri pomembne mednarodne konference o računalniškem vidu in so nastali pod mentorstvom izr. prof. dr. Mateja Kristana.

Z Alanom Lukežičem smo se pogovarjali o njegovih izkušnjah z doktorskim študijem na FRI in raziskavah računalniškega vida.

Kaj ti je bilo najbolj všeč pri študiju na FRI?

Pri študiju mi je bilo najbolj všeč, da smo obdelovali tematiko, ki je aktualna in uporabna v praksi. Najbolj so se mi zdele zanimive vsebine s področja računalniškega vida in širšega področja umetne inteligence, zato sem se v nadaljevanju študija usmeril v računalniški vid. Z raziskovanjem in pisanjem člankov sem se srečal zelo zgodaj, in sicer že pred koncem magistrskega študija, kar je v veliki meri botrovalo odločitvi o nadaljevanju na tretji stopnji.

Doktorski študij se od prvih dveh stopenj zelo razlikuje. Študent namreč nima veliko sprotnih obveznosti, ampak se osredotoča na svoje raziskovalno delo. Sam si postavlja cilje in ritem dela,  za razliko od nižjih stopenj, kjer je deležen več vodenja čez študij. Želel bi si, da bi študenti občutek za tovrsten način dela dobili že v zgodnejši fazi študija.

Kaj je tvoje raziskovalno področje?

Raziskovalno se ukvarjam z računalniškim vidom, ki spada na širše področje umetne inteligence. Znotraj tega se ukvarjam z razvojem algoritmov za vizualno sledenje. To so algoritmi, ki skozi video posnetek določajo položaj objekta, ki ga uporabnik na začetku označi. Z vizualnim sledenjem sem se začel ukvarjati že pri diplomski nalogi in se vanj dodatno poglobil ob pripravi magistrske naloge.

V letu 2019 si prejel posebno priznanje in nagrado za raziskovalno delo podiplomskih študentov, za prispevke na treh pomembnih konferencah računalniškega vida, in sicer CDTB: A Color and Depth Visual Object Tracking Dataset and Benchmark na konferenci “ICCV 2019”, FuCoLoT - A Fully-Correlational Long-Term Tracker na konferenci “ACCV 2018”, in Object Tracking by Reconstruction with View-Specific Discriminative Correlation Filters na konferenci “CVPR 2019”.

Nam lahko na kratko pojasniš kaj si predstavljal na konferencah?

Vsi prispevki, ki so bili predstavljeni na konferencah, so bili narejeni v okviru raziskovalnega dela na doktorskem študiju in vsi naslavljajo problem vizualnega sledenja. Razlikujejo pa se v tem, da naslavljajo različne vidike oziroma domene vizualnega sledenja.

Vizualno sledenje samo po sebi nima velike uporabne vrednosti, postane pa lahko zelo pomembno kot orodje v različnih aplikacijah. Uporabno je na primer v orodjih za urejanje video posnetkov, v sistemih za navidezno resničnost, v nadzornih sistemih in celo v avtonomnih vozilih. Enega od sledilnih algoritmov, ki smo ga razvili, smo vključili v največjo odprtokodno knjižnico za računalniški vid. Glede na odzive lahko rečem, da ga raziskovalci zelo radi uporabljajo.

S čim se trenutno ukvarjaš kot mladi raziskovalec?

Trenutno nadaljujem z raziskovanjem tematike vizualnega sledenja. Ker smo v računalniškem vidu v zadnjih letih priča izjemnemu razvoju metod, ki temeljijo na globokem učenju, smo jih začeli tudi mi uporabljati v vizualnem sledenju. Začetni rezultati so zelo spodbudni, saj te metode dosegajo veliko boljše rezultate kot klasične metode, ki smo jih razvijali do sedaj. Glede na to, da sem v zadnjem letu študija, v kratkem načrtujem pisanje doktorske disertacije in v enem letu tudi zaključek študija.

Kaj načrtuješ po študiju?

Po zaključku doktorskega študija se želim preizkusiti v industriji, in sicer v podjetju, ki se ukvarja z računalniškim vidom. Upam, da bom na ta način lahko znanje, ki sem ga pridobil v vseh teh letih na fakulteti, prenesel tudi v prakso.

Kaj bi svetoval vsem, ki se odločajo o nadaljevanju študija na FRI?

Doktorski študij je po veliko bolj raziskovalno usmerjen, kot pa študij na prvih dveh stopnjah. Znatno manj je sprotnega obveznega dela, veliko več pa dela na lastni raziskovalni tematiki. Študij bi svetoval vsem, ki se radi ukvarjajo z reševanjem problemov, za katere še ni povsem jasno, kako se jih reši. Dobrodošlo je, če imajo bodoči doktorski študenti vsaj v grobem že izdelano smer raziskovanja ali pa izbrano ožje področje, ki jih zanima. Zelo pomembna je tudi izbira mentorja. Na FRI je veliko profesorjev, ki so na svojem področju izjemno dobri in mednarodno prepoznavni. Sam si težko predstavljam boljšega mentorja, kot ga imam.

Vabimo vas, da se nam pridružite na informativnem dnevu za doktorski študijski program Računalništvo in informatika, ki bo v sredo, 8. aprila 2020, ob 16.00, in bo potekal preko spleta.