Na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani študij že tretji teden poteka brez prekinitev kljub omejevalnim ukrepom v času epidemije koronavirusa. Hitre priprave na pojav epidemije in predhodne izkušnje z uporabo informacijskih tehnologij v študijskem procesu so močno olajšale prehod na študij na daljavo. Izvedba predavanj prek spleta in priprave nanj sicer zahtevajo več dela, toda učitelji in študenti so hitro prepoznali dobre plati, hkrati pa so se zavedeli pomena osebnega stika, ki je zdaj omejen.

Hitre priprave

Že 25. februarja je bila na fakulteti imenovana posebna koordinacijska skupina, ki je naslednji dan pripravila okviren načrt zagotavljanja nemotenega dela v primeru širitve koronavirusa. Načrt, ki se od takrat redno prilagaja, je zajel tako pedagoško in raziskovalno dejavnost kot tudi podporne strokovne službe. Hitre priprave so omogočile, da so na fakulteti 10. marca med prvimi vse pedagoške oblike dela (predavanja, vaje, seminarji) prenesli izključno v spletno okolje in tako preprečili morebitno širjenje okužb med 1450 študenti in 170 zaposlenimi. Od 16. marca pa delo od doma opravljajo tudi ostale službe in raziskovalci

Prehod na nove tehnologije

Trenutno v letnem semestru Fakulteta za računalništvo in informatiko izvaja kar 72 predmetov. Študijski proces je bil že doslej podprt z uporabo spletnih učilnic v odprtokodnem sistemu Moodle, prek katerega učitelji in asistenti posredujejo gradiva, tedenske naloge, izvajajo kvize, sprejemajo rešitve nalog in komunicirajo s študenti. Na novo pa je bilo treba uvesti orodja za predavanja na daljavo, saj so ta doslej potekala le v živo.

Ker so zaradi samega strokovnega področja izvajalci predmetov dobro podkovani v uporabi najrazličnejših tehnologij, fakulteta ni predpisala enega orodja za prenos predavanj, ampak je vsakemu izvajalcu prepustila izbiro najbolj primernega. Predavatelji so se hitro povezali in delili izkušnje ter sedaj uporabljajo pisano paleto orodij: od storitev slovenske akademske in raziskovalne mreže Arnes VOX in Arnes Video do odprtokodnega sistema Big Blue Button (slednjega so sodelavci in študenti hitro postavili na lastnem fakultetnem strežniku in uspešno povezali s spletno učilnico), pa vse do drugih tržnih in prosto dostopnih rešitev, kot so Microsoft Teams, Zoom, Youtube, Google Hangouts Meet, Discord, Open Broadcaster Software in Jitsi Meet.

V trenutnih razmerah, ko vsi izobraževalni in delovni procesi po državi in širše potekajo prek spleta, občasno prihaja do preobremenitev omrežja in določenih kanalov. Uporaba različnih storitev se je tu pokazala kot prednost, saj se ne potegujejo vsi za iste vire, tudi ko hkrati poteka več predavanj in je udeleženih nekaj sto študentov

Pogrešajo stik s študenti

Kako potekajo predavanja prek spleta? Predavatelji predvsem prenašajo oz. posredujejo zvok in sliko, komunicirajo s študenti prek klepetalnikov ali telekonference ter pišejo po prosojnicah in tabli, ki jo pogosto uspešno nadomeščajo zasloni na dotik. Priprave na taka predavanja, pravijo profesorji in asistenti, vzamejo vsaj trikrat več časa, saj je več dela s pripravo materialov, poskrbeti je treba za tehnične zahteve prenosa – in seveda na koncu izvesti tudi samo predavanje. Nekateri video vsebine pripravijo že vnaprej, nato pa so na voljo študentom za dodatna vprašanja, drugi predavanja izvajajo v živo, da imajo možnost sprotnega stika s študenti.

Tega medsebojnega stika je premalo, težje je vzpostaviti komunikacijo, opozarjajo izvajalci. "Opažam, da so študenti sramežljivi in se redko oglašajo po mikrofonu. Raje uporabljajo tekstovni klepet," pove asistent dr. Martin Vuk. Temu docent dr. Matevž Pesek doda, da je komunikacija s tekstovnimi sporočili "verjetno specifika naših študentov, hkrati pa je dobra lastnost, ki študentom omogoča izražanje v obliki, ki jim bolj ustreza." Vendar hkrati opozarja, da je "v učilnici moč razumevanje študentov pogosto razbrati iz njihovih odzivov in obrazne mimike. Temu lahko hitro prilagajam razlago snovi, medtem ko je ta del preko videokonference okrnjen."

Predavanja si ogledajo večkrat

Študenti so se novemu načinu izvedbe hitro prilagodili. Zagotovo k temu prispeva, da so kot študenti računalništva navajeni opravljanja velikega dela študijskih obveznosti prek računalnika. Najbolj so zadovoljni s predavanji, ki jih izvajalci snemajo in omogočajo tudi kasnejši ogled. Na ta način si študenti lahko sami razporedijo čas, ki ga namenijo posameznim predavanjem. "Če kaj ni jasno, imamo možnost, da video zavrtimo nazaj in razlago poslušamo še enkrat," je nad uporabnostjo posnetih predavanj in vaj navdušen eden od študentov prvega letnika. So pa nekateri izvajalci že opazili, da se je zaradi tega obisk vaj in predavanj v živo zmanjšal.

Tako kot predavatelji pa tudi mnogim študentom manjka osebni stik. "Samostojno delo zahteva več discipline in včasih se zgodi, da ti ob samostojnem delu zmanjka motivacije," je povedal eden od študentov, čemur je pritrdil tudi drugi, ki pravi, da mu tako kot pri spremljanju video posnetkov na YouTubu po določenem času pade koncentracija.

Seveda so študenti opazili še nekatere prednosti dela na daljavo. Od tega, da prihranijo več ur na dan, ki bi ga sicer porabili s prevozom na fakulteto, do takih malih zadovoljstev,"da lahko vstaneš pet minut pred predavanji in se samo povežeš prek spleta."

Kako pa naprej?

Medtem ko predavanja in vaje zdaj tečejo po ustaljenem ritmu, pa so pedagogi zagrizli v vprašanje izpitov, ki jih bo glede na potek epidemije morda treba prav tako izvesti na daljavo. Pri sprotnem delu med predavanji mnogi že izkoriščajo spletne rešitve in spodbujajo sodelovanje študentov s kratkimi kvizi, a se zavedajo, da bo za izpite treba najti boljšo rešitev. Predvsem to velja za množične predmete v prvih letnikih študija, saj je nemogoče opraviti ustne izpite prek telekonference z 200 ali več študenti. Za manjše izbirne predmete so take rešitve lažje izvedljive.

Podobno je pri zagovorih zaključnih del, kjer je sicer več izkušenj z uporabo konferenčnih klicev, saj magistrski in doktorski študenti že dolgo sodelujejo s somentorji iz tujine. V preteklem tednu so na fakulteti že uspešno v celoti na daljavo izpeljali prvi zagovor diplome, kar je dobra novica za vse, ki so načrtovali v kratkem zaključiti študij.

Vsekakor je trenutni čas primeren za razmislek tudi o vlogi univerze in pomenu osebnega stika s študenti v izobraževalnem sistemu, meni redni profesor dr. Zoran Bosnić, ki pravi: "Posebne okoliščine so nas prisilile, da smo nenadoma naredili velik korak v digitalizacijo izobraževanja. Želim si, da bi po zaključku epidemije lahko ohranili dobro iz obeh svetov: dobre prakse iz digitalnega sveta in prednosti osebnega stika, ki so nujno potrebne za razvoj kompetenc delovne sile, ki zna delati v raziskovalnih ekipah, gospodarskih timih in socialnem okolju."