Raziskovalni projekt odgovarja na potrebe po zagotavljanju trajnostnega razvoja v turizmu. Okoljska in družbena trajnost sta ključni izziv človeštva. Turizem je ena od dejavnosti, ki značilno prispeva k problemu trajnosti. Okoljevarstveni program Združenih narodov je prepoznal, da njegov nenadzorovan konvencionalni razvoj predstavlja potencialne nevarnosti za veliko naravnih območij po vsem svetu. Turizem povzroča ogromen pritisk na naravo, vpliva na erozijo tal, povečuje onesnaževanje, emisije nevarnih snovi v morje, izgubo naravnega habitata in povečuje nevarnosti požarov v gozdovih. To je podprto z vse več primeri. Potniške ladje na Karibih ustvarijo več kot 70.000 ton odpadkov letno. Razvoj turistične infrastrukture v nacionalnem parku Yosemite v ZDA je povzročil tako obsežno onesnaženje okolja, da je prišlo celo do izgube zaščitenih vrst, izjemno gost smog pa preprečuje poglede na dolino Yosemite iz letala. Evropske destinacije, kot sta Barcelona in Benetke, že vrsto let pretresajo protesti domačinov proti nadaljnjemu razvoju turizma. V Dubrovniku je križarka skoraj poškodovala zidove starega mesta. Zaradi gneče na Bledu je vršilec dolžnosti direktorja turistične organizacije Slovence pozival, naj se na vrhuncu sezone raje izognejo enodnevnim obiskom Bleda. Postavlja se izziv, tako na globalni kot tudi na lokalni ravni, poiskati učinkovite načine za zmanjševanje škode, ki jo okolju povzroča turistična dejavnost. Namen tega projekta je razumeti in okrepiti nosilne zmogljivosti turističnih destinacij v Sloveniji s ciljem razviti in testirati model merjenja nosilnih zmogljivosti in managementa obiskovalcev ter predlagati smernice za management turističnih destinacij.

Projekt bo združil napredne modele managementa turističnih destinacij, ki temeljijo na turističnih tokovih, z modeli nosilne zmogljivosti turističnih destinacij. To je nov pristop. Modeli nosilnih zmogljivosti so se v teoriji razvijali zadnjih šest desetletij. Žal so ponujali premalo praktičnih rešitev za ključne deležnike v turističnih destinacijah. V osnovi so tovrstni modeli diagnostični. Zato jih je treba nadgraditi z bolj praktičnimi rešitvami. Turistični tokovi ponujajo ravno tovrstne vsebine. Turistični tok je ponovljivo gibanje turistov v geografskem prostoru. Osnova toka je spremljanje obnašanja in gibanja turistov ter razumevanje destinacij s tokovi in ne z geografsko rigorozno opredeljenimi območji. Na ta način bolje spoznamo vedênjske navade turistov. To nam omogoči, da lahko napovemo, katere turistične destinacije bodo posamezni turisti ali turistični segmenti obiskali v zaporedju. Poleg tega lahko na podlagi turističnih tokov določimo 'ozka grla' obiska. Te krizne točke je nato mogoče razbremeniti z usmerjanjem obiska na manj obiskane lokacije. Usmerjanje je mogoče z boljšim upravljanjem ali z nadgradnjo turističnega produkta. Kot primer vzemimo pretiran obisk Ljubljanskega gradu in premalo obiska nakupovalnega središča BTC. V navedenem primeru je lahko rešitev izboljšanje transportne infrastrukture in povezave med centrom Ljubljane in BTC-jem. Osnova turističnih tokov sta torej razvoj in nadgradnja obstoječih doživetij. Te nadgrajujemo na podlagi vedênjskih podatkov, ki nam omogočajo bistveno boljše razumevanje kot kumulativni podatki, ki jih ponuja trenutna statistika. Izvedbeni načrt projekta temelji na šest vsebinskih sklopih ali delovnih svežnjih. V prvem delovnem svežnju bomo naredili pregled obstoječih modelov nosilne zmogljivosti in primerjalno analizo tujih praks. To bo omogočilo razumevanje in klasifikacijo koncepta nosilne zmogljivosti ter razumevanje njegove uporabe, izzivov in rešitev v primerljivih destinacijah v tujini. V drugem delovnem svežnju bomo za boljše razumevanje obiska in medsebojne povezanosti slovenskih destinacij identificirali turistične tokove na podlagi naprednih podatkov, dostopnih na turističnem spletu 2.0. Pri tem se bomo osredotočili na javne objave turistov na spletu, ki tipično vključujejo podatke o geolokaciji in času obiska pa tudi anonimni identifikator uporabnika spletnega mesta. Tak pristop je stroškovno učinkovit in omogoča dostop do longitudinalnih podatkov. Tudi zahtevam po zasebnosti uporabnikov spletnih mest (turistov) je v celoti zadoščeno, saj posamezniki prostovoljno javno delijo podatke o svojem obisku, hkrati pa za potrebe raziskave uporabljamo anonimizirane identifikatorje, generirane s strani spletnih mest, ki jih ni mogoče povezati z dejansko fizično osebo. Nenazadnje so vse analize pripravljene v agregatni obliki, saj se v okviru pristopa osredotočamo na obnašanje velikih skupin in ne na obnašanje posameznikov. V tretjem delovnem svežnju bomo zasnovali konceptualni model nosilne zmogljivosti turističnih destinacij, ki bo zajemal kvantitativno oceno nosilnih zmogljivosti v okoljskem, družbenem, ekonomskem in političnem stebru in analizo turističnih tokov. V četrtem delovnem svežnju bomo model testirali. Z indikatorji bomo prepoznali krizne cone ali destinacije, ki potrebujejo smernice za upravljanje. Na podlagi že opravljene identifikacije turističnih tokov na ravni Slovenije in okoliških destinacij bomo preučili povezanost kriznih con z drugimi destinacijami z vidika turistov. Za boljše razumevanje notranje dinamike vedênja turistov v kriznih conah pa bomo ponovno identificirali turistične tokove, vendar tokrat na ravni posameznih kriznih con. Peti delovni sveženj temelji na kvalitativni analizi in participaciji deležnikov v izbranih conah. S turističnimi deležniki bomo najprej s pomočjo kvalitativne analize definirali turistične tokove. Te bomo primerjali z identifikacijami tokov na podlagi velike količine podatkov s spleta, ki so jih delili turisti, in jih na ta način verificirali. Skupaj z deležniki bomo s pomočjo variabilne geometrije določili strateške in nišne turistične tokove za posamezno cono ali destinacijo ter opredelili ozka grla (krizne točke). Nato bomo s pomočjo metodologije produktne matrike prepoznali potrebne ukrepe (infrastrukturne, managerske in trženjske) po posameznih conah ali destinacijah. V zadnjem, šestem svežnju bomo na podlagi spoznanja in predlaganih ukrepov po posameznih tipih predlagali strateške smernice za izboljšanje obstoječih smernic za trajnostni razvoj turizma v Sloveniji (projekt npr. lahko nadgradi smernice Zelene sheme slovenskega turizma).

Projekt ima značilen doprinos na več področjih. Turističnim destinacijam po tipih bomo podali smernice za trajnostni management in na ta način vplivali na zmanjšanje okoljske in družbene škode turističnega gospodarstva v Sloveniji in izven njenih meja. Na izbranih tipskih kriznih conah ali destinacijah bomo pokazali, kako v destinacijah, ki se že soočajo s prekomernimi vplivi turizma, ukrepati za zajezitev negativnih vplivov. Smernice bodo prispevale k želenemu razvoju slovenskega turističnega gospodarstva. Projektni rezultati bodo zaradi uporabe participatornih metod približali navade in vedênje turistov ne le projektni skupini, temveč tudi različnim deležnikom v turizmu. To bo omogočilo prilagojeno oblikovanje turističnih doživetij in vplivalo na lažje doseganje v Strategiji 2017−2021 opredeljene ponudbe v smislu 5-zvezdničnih doživetij zelene, aktivne in zdrave butične destinacije. Slovensko turistično gospodarstvo bo tako postalo konkurenčnejše in Slovenija kot država bo utrjevala svoj položaj zelene države. Zelo pomemben pa bo doprinos projekta tudi k razvoju znanosti. Projekt je zgrajen na najnovejših izsledkih in trendih na področju turističnih tokov, ob čemer je uporabljena napredna metodologija in povezovanje koncepta turističnih tokov z modeli nosilnih zmogljivosti, kar bo projektna skupina, ki je na področju aktivna že nekaj let, diseminirala z objavami v uglednih mednarodnih revijah.

Faze projekta:

1. Geo mapiranje turističnih tokov

Razpoložljiva tehnologija nam omogoča dostop do velike količine podatkov, ki jih turisti delijo na turističnih spletnih platformah. Takšni podatki vključujejo natančno obiskano geografsko lokacijo, čas obiska in identifikator obiskovalca. Ta članek je namenjen ugotavljanju turističnih tokov obiskovalcev v regiji severovzhodnega Jadrana. Tokovi obiskovalcev so skupine ponavljajočih se gibanj obiskovalcev skozi geografski prostor. Identificirali smo 31 skupin strateških turističnih tokov obiskovalcev med 188 destinacijami v regiji. Predlagani metodološki pristop je edinstven in ga v tej obliki pred nami niso uporabljali v turistični literaturi. Članek ima veliko praktično vrednost saj destinacijam omogoča boljše razumevanje obiskovalcev.

(COBISS.SI-ID: 24528358 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24528358>)

2. Izzivi v turističnem sektorju: kako se evropske turistične destinacije soočajo s preturizmom

Turizem je pomemben vir gospodarske rasti, regionalnega razvoja in zaposlovanja, a se turistični sektor sooča z velikimi izzivi. Rast turizma in pritok turistov v gosto poseljena območja vplivata na kakovost prostora, gentrifikacijo, manjšo ponudbo stanovanj zaradi višanja cen najemnin in nepremičnin ter tudi nižjo kakovost življenja lokalnih prebivalcev. V naši raziskavi smo na primeru izbranih evropskih destinacij želeli ugotoviti, kakšne so njihove zmožnosti za premagovanje izzivov preturizma. Razvili smo metodologijo za diagnostiko preturizma, ki temelji na štirih korakih:
1) kvantitativni opis destinacije,
2) kvalitativni opis nastajajočih izzivov,
3) kvalitativni opis ukrepov, ki jih sprejmejo destinacije, in
4) kvalitativni opis odgovorov na izvajanje ukrepov.
Ugotovili smo, da kljub temu da je na preučevanih destinacijah mogoče najti številne podobne izzive preturizma, so potrebni usmerjeni ukrepi za vsako destinacijo ali vsak tip destinacije, ki obravnava posamezne izzive.

(COBISS.SI-ID: 45966125 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/45966125>)

3. Odnos prebivalcev do prekomernega turizma z vidika turističnih vplivov in sodelovanja − primer Ljubljane

Ta članek združuje obstoječi turistični okvir trajnosti in odgovornosti iz akademskega raziskovanja s trenutnimi raziskavami na področju prekomernega turizma. Predlagan je trajnostni vpliv turizma in sodelovanje interesnih skupin, temelječe na modelu spremljanja tveganja za prekomerni turizem. Raziskava je potrdila nekatere dejavnike vpliva, ki negativno vplivajo na zadovoljstvo lokalnih prebivalcev s prisotnostjo turizma. Poleg tega je bilo potrjeno, da okrepljeno sodelovanje blaži negativno dojemanje prebivalcev glede prisotnosti turizma. Predlagani model spremljanja se lahko v svoji sedanji obliki uporabi za preučevanje razmer glede prekomernega turizma in informiranje o trajnostni turistični politiki ter upravljanju za posamezno destinacijo.

(COBISS.SI-ID: 25024742 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/25024742>)

4. Prekomeren ali podmeren turizem − primerjalna analiza ekonomske trajnosti slovenskega turizma

Namen članka je analizirati obseg slovenskega turizma z vidika ekonomske trajnosti in prispevati k ekonomskemu in družbeno-političnemu konsenzu glede sprejemljivega obsega in rasti turizma. Avtorica predpostavlja, da je slovenski turizem v območju netrajnostnega podmernega turizma, ker po indikatorjih obsega in ekonomske uspešnosti močno zaostaja za konkurenti v regiji.

(COBISS.SI-ID: 25210342 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/25210342>)

Bibliografske reference:

1. Thea Sinclair nagrada za najboljši članek v letu 2018

Izjemno prestižna mednarodna nagrada za najboljši članek, objavljen v Toruism Economics v letu 2018.

E.02 Mednarodne nagrade

(COBISS.SI-ID: 24528358 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24528358>)

2. Travel and Tourism Research Association - Nagrada za najbolji članak

Izjemno prestižna mednarodna nagrada TTRA za najboljši članek, objavljen na konferenci v letu 2018.

E.02 Mednarodne nagrade

(COBISS.SI-ID: 24642534 <https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/24642534>)